Predsednik sindikata Pergam in vodja pogajalske skupine javnega sektorja Janez Posedi pa je v Odmevih poudaril, da je zdaj, po sodbi vrhovnega sodišča vse v rokah posameznih javnih uslužbencev in da se sindikati zdaj ne morejo več pogajati: "Vsak javni uslužbenec, ki bo vložil tožbo, jo bo tudi dobil, sindikati bomo tukaj le v vlogi mediatorja."

Ob tem Posedi poudarja, da samo obresti po njihovi oceni znašajo vsaj 10 milijonov letno, "zato pozivamo vlado, naj to čim prej reši".

Linearno nižanje plač?
Virant je sicer pred začetkom seje DZ-ja napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem, in ne le članom sindikata državnih organov, ki jim je uspelo pravico dobiti po sodni poti. "To je edino logično, razlike ne moremo delati. To bi bila izrazita neenakost pred zakonom," je dejal.

Virant je dejal, da je odločitev vrhovnega sodišča "finančno šok za državne finance, katastrofa". Sam sicer pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, a dejstvo je, da država tega denarja nima. Tudi premierka je napovedala, da bodo to vprašanje morali rešiti v okviru načrtovanega primanjkljaja za prihodnje leto.

Bo dosegel obročno odplačevanje?
Zato se bodo s sindikati skušali dogovoriti o odlogu izplačil, po Virantovih besedah pa bo treba tudi linearno znižati plače javnih uslužbencev. Sestanke pričakuje že v drugi polovici prihodnjega tedna. "Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kakšnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju," je ocenil.
"Takoj se bomo lotili reševanja tega problema in ga bomo rešili, tako kot še vse okostnjake do zdaj, ki so nam popadali iz omar. Očitno mi je usojeno, da rešujem vse probleme, ki so jih zakuhali v zadnjih 20 letih. Ampak tudi ta oreh bomo strli," je prepričan in dodaja: "Nič več me ne more presenetiti."

Računali na drugačno odločitev sodišča
Za Dnevnik Televizije Slovenija pa je Virant pojasnil, da teh 170 v pripravi proračuna niso upoštevali, ker so "računali na to, da bo vrhovno sodišče odločilo drugače, upoštevaje tudi javnofinančne okoliščine, v katerih smo ta trenutek". "Izteklo se je drugače," je dodal.

Čeprav je vlada javnim usluiižbencem obljubila, da ne bo nižala plač, je zdaj situacija drugačna, poudarja Virant: "Dogovor o nižanju plač je bil vezan na to, da se ne spremenijo okoliščine, te so se pa zdaj zelo spremenile."

Pavlinič Krebsova: Dogovor s sindikati oz. ureditev z zakonom
Irma Pavlinič Krebs, ki je bila ministrica za javno upravo v času neizplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, sicer meni, da je vlada takrat v okviru danih možnosti in ne da bi grobo kršila socialni dialog, storila največ, kar je bilo v danem položaju mogoče.

Pojasnila je namreč, da je bil namreč sporni aneks s sindikati sklenjen izključno zato, ker je minister Virant v letu 2008 dogovoril plačno reformo - in s tem dinamiko višanja plač javnim uslužbencem - s kolektivno pogodbo, ne pa z zakonom. S tem je po njenih besedah vladi onemogočil učinkovito ukrepanje v času krize.

Virantu zdaj svetuje dogovor s sindikati oz. ureditev plač z zakonom. "Moj resen predlog ministru Virantu pa je, da naj uredi plače javnih uslužbencev z zakonom, katerega predlog je že bil pripravljen na ministrstvu za javno upravo," pravi nekdanja ministrica.

Tudi Erjavec za dogovor s sindikati
Virant še pravi, da s sindikati še ni govoril, meni pa, da nekaterim ta sodba ne ustreza, zlasti tistim ne, ki pri tej odpravi plačnih nesorazmerij niso pridobili, torej zlasti ne šolstvu.

Tudi predsednik DeSUS-a in zunanji minister Karl Erjavec meni, da proračun tega izplačila ne bo zdržal, zato je prepričan, da so pogajanja s sindikati edina rešitev.

Za sindikat državnih organov Virantove izjave "licemerne"
Na Virantovo izjavo, da država denar za odpravo plačnih nesorazmerij lahko dobi le z znižanjem plač v javnem sektorju, pa se je že odzval tudi Sindikat državnih organov Slovenije in jo označil za "licemerno in žalitev za socialno partnerstvo".

Na novinarski konferenci je sekretar sindikata Drago Ščernjavič poudaril, da je sodba vrhovnega sodišča zahtevna in je še niso natančno preučili, je pa jasno, da je zadeva glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za državne uradnike zdaj zaključena, o tem, kdaj in kako bi potekala izvedba izplačil, pa se bodo pogovarjali predvidoma prihodnji teden. Ob tem je Ščernjavič notranjega ministra pozval, naj najprej temeljito preuči sodbo, preden daje konkretnejše izjave in napovedi. Ni namreč "tako enostavno kar tako znižati plače" v javnem sektorju, je dodal.

Morebiten odlog izplačila ali možnost obročnega odplačevanja pa sindikat po Ščernjavičevih besedah pogojuje s tem, "če, koliko in kaj" bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz.

Za predsednika sindikata Frančiška Verka pa je to, da Virant "že vnaprej grozi" z znižanjem plač, licemerje. Spomnil je, da je bila sodba višjega delovnega in socialnega sodišča pravnomočna že spomladi, a v sindikatu niso šli v izvršbe, čeprav bi lahko dosegli izplačilo vsaj za svoje člane. "Mi smo šli na roko državi, ne država nam," je dejal.

"Naj odgovarjajo za svoje neumnosti"
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je bil ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta jasen: "Če me spomin ne vara, smo mi celo jesen 2010 govorili, da vlada popolnoma napačno ocenjuje politične, ekonomske in pravne posledice svojih dejanj in zdaj se je to tudi izkazalo". Po njegovih besedah je bil ključni motiv vsega dogajanja ignoranca, ki da so ji priča tudi pri ostalih vladah, ki jih srečujejo od takrat.

Če si lahko privoščijo sodne postopke, so "pač nori", je dodal in odgovorne pozval, naj odgovarjajo "za svoje neumnosti". Posedi je pri tem opozoril, da je zadeva iztožljiva. Obresti, ki se s tem nabirajo, pa so po njegovih besedah ekstremne, gre za več kot 10 milijonov evrov letno. Ob tem Posedi upa, da se bo zgodba čim prej zaprla, saj se zna kakšna pojaviti še okrog izplačila četrte četrtine plačnih nesorazmerij.

Na vprašanje, ali so na sindikalni strani pripravljeni pristati na odlog ali vsaj obročno izplačevanje, pa je Posedi odgovoril, da so "nekoč davno nazaj" vladi ponujali mediacijo, na katero ni pristala. Takrat bi verjetno bile kakšne možnosti za pogajanja, je pojasnil, zdaj pa je to zadeva posameznika in v Pergamu imajo vse pripravljeno za vložitev tožbenih zahtevkov, če se vlada ne bo odzvala "v doglednem roku".