Čeprav je za predlog PPN-ja glasovalo 14 svetnikov, proti pa so bili štirje, predlog ni dobil zelene luči, saj je za njegovo sprejetje potrebna absolutna večina v 29-članskem programskem svetu RTV SLO, torej najmanj 15 glasov podpore.

Svet je danes obravnaval tudi finančni načrt za leto 2021, a se zaradi nesprejetja programsko-produkcijskega načrta o njem ni izrekel.

Negotove okoliščine

Generalni direktor Kadunc je znova opozoril, da so okoliščine, s katerimi se zavod srečuje pri pripravi PPN-ja in finančnega načrta za prihodnje leto, bolj negotove kot kadar koli do zdaj. Spomnil je, da se višina RTV-prispevka od leta 2012 ni povišala, čeprav je bila inflacija v tem obdobju 8,9-odstotna.

Poudaril je, da je poslovanje zavoda otežil tudi sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev, ki je bistveno povečal stroške dela na RTV SLO, vlada pa še ni izpolnila svojih zavez iz sporazuma. Tako se zavod po njegovih besedah spoprijema z neprijetnim položajem, da je bilo zmanjšanje števila zaposlenih več kot izničeno z rastjo plač.

Kaduncu ni uspelo prepričati zadostne večine svetnikov, da predlog PPN-ja za prihodnje leto sledi "usmeritvam maksimalno racionalnega poslovanja, in to ob zagotavljanju skoraj vseh oddaj in programov". Za izvedbo celotnega načrta 2021 vodstvo javne RTV-hiše načrtuje za 134 milijonov evrov odhodkov.

"Seveda nam z višino RTV-prispevka iz leta 2012 in brez 11,1 milijona evrov izrednih prihodkov, ki smo jih imeli tistega leta, brez dodatnega financiranja tega ne bo uspelo pokriti," je vodstvo zavoda zapisalo v gradivu. Pri tem je Kadunc spomnil, da epidemija covida-19 s svojo nepredvidljivostjo v marsičem narekuje pripravo in izvedbo načrtov glede produkcije programskih vsebin.

Pri pripravi finančnega načrta za leto 2021 je vodstvo zavoda izhajalo iz tega, da bodo nadaljevali postopno zmanjševanje zaposlenih, kot ga predvideva strategija razvoja RTV SLO za obdobje 2018–2022. Tako naj bi izpeljali nekaj 'mehkih odpuščanj', ki so jih začeli letos, v večje odpuščanje pa ne bodo šli.

Po predlogu finančnega načrta, ki je bil tokrat na mizi, bo leto 2021 prineslo prodajo še zadnjih delnic Eutelsata, ki jih ima zavod v lasti. Po Kadunčevih besedah pa zaradi omenjenih okoliščin tudi ta prodaja ne bo zadoščala za pokritje primanjkljaja iz rednega poslovanja. Tako naj bi RTV SLO leto 2021 končal s presežkom odhodkov nad prihodki v znesku 1,86 milijona evrov.

Tolikšen primanjkljaj lahko RTV SLO še pokrije s presežki prihodkov nad odhodki iz preteklih let.

"S tem je izpolnjen tudi pogoj iz statuta RTV SLO, da mora biti PPN usklajen po finančnih, kadrovskih in tehnološko-produkcijskih merilih," meni Kadunc. Vendarle pa upa na dodatno financiranje v vrednosti 6,6 milijona evrov kot izpolnitev zavez ustanovitelja oziroma vlade iz stavkovnega sporazuma.

Tudi o pismu radijskih ustvarjalcev

Velik del časa je programski svet namenil tudi pismu, ki ga je devet radijskih ustvarjalcev 27. novembra naslovilo na vodstvo RTV SLO. Prvopodpisani, odgovorni urednik tretjega radijskega programa Ars, Matej Venier, je danes izrazil nestrinjanje s predvideno avtomatizacijo predvajanja dela programa.

Takšna sprememba bi bila po njegovi oceni škodljiva zlasti za program Ars, ki se lahko pohvali s "posebej pozornimi poslušalci". Dodal je, da bi avtomatizacija okrnila vlogo napovedovalcev kot nosilcev jezikovne kulture na radiu. Je pa pohvalil "titanske napore" Kadunčeve ekipe, da zagotovi finančno podlago programski produkciji.

Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je opozoril, da se je že do zdaj del programa predvajal avtomatizirano in je v igri le morebitno časovno podaljšanje takšnega predvajanja. Po njegovih besedah bi šlo za nujen odgovor na kadrovsko stisko z namenom, da se zaradi nje ne poseže v vsebino in obseg programa.

Skupina devetih radijskih ustvarjalcev je sprva tudi izrazila nezaupnico vodstvu RTV SLO, a so nato s tega dela pisma umaknili podpise. Razlog je po Venierjevih besedah izrazita politizacija pisma v zainteresirani javnosti, ki je potisnila v ozadje njihove ključne pripombe v povezavi z zagotavljanjem kakovosti programa Ars.

Programski svet je sprejel sklep, s katerim se je zavzel, naj se končne odločitve v povezavi z morebitnimi spremembami programa Ars sprejmejo po koncu epidemije, obenem pa je vodstvu zavoda naložil, naj ga obvešča o pogovorih in morebitnih dogovorih z radijskimi ustvarjalci.

Svetnik Andrej Prebil je v povezavi s pismom predlagal tudi ustanovitev komisije, ki bi preverila izvajanje PPN-ja za 2020 in morebitne odklone od načrta, pri čemer je zagovarjal, da bi komisijo sestavljalo nekaj svetnikov. Nazadnje je svet glasoval o predlogu, po katerem bi komisijo sestavljali predsedniki programskih komisij, a je tudi tega zavrnil.

Svetniki so nadaljevali še postopek za javni razpis za delovno mesto generalnega direktorja RTV SLO, saj bo Kaduncu aprila prihodnje leto potekel mandat. Tokrat so sprejeli sklep, s katerim so določili, da bo razpis objavljen 7. decembra, prijavni rok pa se bo iztekel 7. januarja.