Zapleti so se začeli že pri glasovanju o izhodiščih glede regionalizacije.

Predsednik DZ-ja Borut Pahor je ob napovedani obstrukciji NSi-ja sejo prekinil. Kot je dejal, na postopek spreminjanja ustave ne sme pasti nobena senca, zato bo DZ o teh izhodiščih odločal v sredinem nadaljevanju seje. Pred tem so poslanci sprejeli le eno od štirih vloženih dopolnil k stališčem ustavne komisije o osnutku ustavnega zakona v delu, ki se nanaša na regionalizacijo.

Opozicija hoče, da pri pokrajinah soodločajo občine
S prvim sklopom ustavnih sprememb bi poslanci omogočili decentralizacijo oblasti, celovito regionalizacijo in oblikovanje pokrajin. DZ je v začetku zasedanja najprej obravnaval predlog ustavne komisije glede regionalizacije, ki je sicer spremenila prvotni vladni predlog. V stališčih je poudarila, da bo zakon, ki bo določal območje, sedež in imena pokrajin, DZ sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Opozicija je mnenja, da bi morale pri ustanavljanju pokrajin z obveznim soglasjem soodločati občine.

Strinjanje o enakih možnostih obeh spolov
V nadaljevanju seje se je DZ opredelil do predlagane spremembe, s katero bi spodbudili uravnoteženo zastopanost žensk v javnem življenju. S spremembo ustave bi zagotovili pravno nesporno podlago za oblikovanje zakonsko določenih ukrepov, s katerimi bi povečali možnost enakopravnega sodelovanja moških in žensk pri kandidiranju za najvišje položaje na vseh ravneh oblasti. Predlaganim spremembam ne nasprotuje nobena poslanska skupina, nekaj pomislekov pa izražajo v poslanskih skupinah SNS-a in SDS-a, kjer bi obstoječe spremembe razširili.

Spremembe na področju sodstva
DZ je v nadaljevanju izrednega zasedanja opravil razpravo še o predlaganih spremembah ustave na področju sodstva. Ustavna komisija pri tem sklopu sprememb zaradi nesoglasij strank o njihovi vsebini ni uspela pripraviti stališč, o katerih naj bi odločal DZ. Med spremembami na tem področju je uvedba petletnega t. i. preizkusnega mandata, ki bi veljal za mlade sodnike, ki šele vstopajo v sodniško službo, pred njihovo izvolitvijo v trajni mandat. Po mnenju vlade je potrebno spremeniti tudi 130. člen, s čimer naj bi državnemu zboru odvzeli njegovo sedanjo pristojnost imenovanja sodnikov. Po vladnem predlogu bi namreč sodnike imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta.

Med drugim tudi o referendumski ureditvi
Poslance čaka še razprava in odločanje o stališčih glede sprememb ustave na področju referendumske ureditve. Odločali bodo tudi o zagotovitvi enakopravnosti invalidnih oseb, v četrtek pa bodo razpravljali in odločali tudi o vsebini spremembe ustave, ki se nanaša na pravico do pokojnine. Ustavne spremembe DZ sprejme v obliki ustavnega zakona, za sprejetje katerega je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev. Predlog ustavnega zakona pa naj bi na podlagi na tej seji sprejetih stališč pripravila ustavna komisija.