Delničarji Časopisne družbe Dnevnik, d. d., so namreč na 17. redni skupščini podjetja med drugim obravnavali in sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe. Pri tem so, kot omenjeno, sklenili, da se spremeni tiste točke statuta, "ki po novem v Dnevniku, d. d., predvidevajo tako pred imenovanjem kot tudi pred razrešitvijo odgovornega urednika pridobitev mnenja uredništva posameznega medija (v primeru tega statuta aktiva novinarjev medija) in ne več obveznega soglasja pri njegovem imenovanju, kot je veljajo do zdaj".

Aktiv novinarjev Dnevnika: Grob poseg v neodvisnost našega dela
Izvršni odbor Aktiva novinarjev Dnevnika je nad takšno odločitvijo lastnikov Dnevnika, d. d., zgrožen. "Gre za grob poseg v neodvisnost novinarskega dela, ki se je v medijskih hišah, kjer so takšno rešitev že uvedli, pokazal za izredno škodljivega. Novinarji lahko kakovosten časopis delamo le pod vodstvom odgovornega urednika, ki uživa naše zaupanje, ima potrebno znanje in avtoriteto, ne pa pod vodstvom odgovornega urednika, ki ga bo na to mesto vsilila katera koli politična opcija ali kapitalska skupina," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da se z odločitvijo skupščine Dnevnika, d. d., ukinja soglasje še v zadnjem večjem mediju, ki mu je na tem področju uspelo zadržati temeljni standard novinarske avtonomije.

Na najnovejšo odločitev skupščine so se že odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Zapisali so, da so razočarani nad lastniki Dnevnika. Odločitev o opustitvi nujnega soglasja uredništva o novem odgovornem uredniku namreč DNS razume kot reševanje krize, ki jo je povzročila uprava z vmešavanjem v uredništvo, s posegom v novinarsko avtonomijo.

DNS: Z nasiljem nad novinarji ni mogoče delati dobrega izdelka
"Uprava Dnevnika je namreč v preteklih mesecih toliko časa pritiskala na uredništvo, da je na koncu ostala brez odgovornega urednika Dnevnika in tudi brez podpore uredništva pri nadaljnjih potezah. A namesto, da bi lastniki prisilili upravo v dialog in v iskanje novega odgovornega urednika, ki bi dobil podporo novinarjev, so raje posegli po zmanjševanju avtonomije ter novinarjem vzeli soglasje pri imenovanju in razrešitvi odgovornih urednikov. Izkušnje v podobnih situacijah bi lahko bile lastnikom Dnevnika opozorilo, da z nasiljem nad novinarji ni mogoče delati dobrega izdelka, da torej s svojim ravnanjem načenjajo kredibilnost in kvaliteto svojega paradnega izdelka," so spomnili.