Med avgustom 2022 in 2023 se je število zdravnikov po podatkih Zdravniške zbornice povečalo za skoraj 100, povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov z vsemi dodatki pa se je  v javnem zdravstvu povišala za okoli 870 evrov. Foto: BoBo
Med avgustom 2022 in 2023 se je število zdravnikov po podatkih Zdravniške zbornice povečalo za skoraj 100, povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov z vsemi dodatki pa se je v javnem zdravstvu povišala za okoli 870 evrov. Foto: BoBo

Po podatkih Zdravniške zbornice je bilo 1. avgusta 2023 v Sloveniji 7127 aktivnih zdravnic in zdravnikov, leto pred tem pa jih je bilo 7032. Število se je tako v enem letu povečalo za 95. Od tega jih je avgusta 2022 v javnem zdravstvu delovalo 6868, 164 pa je bilo zasebnikov brez koncesije. Avgusta lani pa je bilo v javnem zdravstvu 6940 aktivnih zdravnikov (+72), zasebnikov brez koncesije pa je bilo 187 (+23).

Glede na podatke Portala plač javnega sektorja, ki število zaposlenih v posameznih plačnih podskupinah meri na podlagi opravljenih ur, v podskupino pa skupaj združuje tako zdravnike kot zobozdravnike, je bilo teh avgusta 2022 v Sloveniji 7398, avgusta lani pa 7493. Tudi ti statistični podatki kljub drugačni metodologiji nakazujejo, da se je število zdravnikov (in zobozdravnikov) povečalo.

Ob tem so se povečale tudi povprečne bruto plače – avgusta 2022 je povprečna bruto plača v podskupini zdravnikov in zobozdravnikov znašala 4005 evrov, avgusta 2023 pa 4874. Znesek sicer ob plačilu rednega dela zajema tudi nadure, dežurstva, dodatke in delovno uspešnost.

Različni načini spremljanja podatkov o številu zdravnikov

Podatki o številu zdravnikov se pri različnih upravljavcih podatkov razlikujejo. "Razlogi za odstopanja so v različnem načinu zajemanja in spremljanju podatkov," so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

NIJZ namreč vodi register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, Zdravniška zbornica Slovenije vodi register zdravnikov, ZZZS pa ima informacijski sistem, v katerem so podatki o številu glavarinskih količnikov in dejanskem obsegu zdravniških timov oziroma programov.

Vse zbirke imajo svoje pomanjkljivosti, poleg tega pa med sabo niso povezane, podatki pa ob tem niso dostopni na enem mestu in jih tudi nihče ne spremlja sistematično, so poudarili na ministrstvu. "Iz navedenega razloga je zahtevno tudi ustrezno načrtovanje kadrovskih kapacitet," so opozorili.

Zdravniška zbornica: Težava je neusklajena rast s potrebami

"Število aktivnih zdravnikov ni upadlo," so potrdili tudi na Zdravniški zbornici Slovenije. "Težava je, ker (število aktivnih zdravnikov) ne raste s številom zavarovancev in potrebami," so dodali. Po podatkih ZZZS-ja je bilo v Sloveniji 31. decembra 2023 skupno 2.117.608 zavarovanih ljudi, kar je 6090 več kot konec leta 2022 in 17.206 več kot 31. decembra 2021.

Na ZZZS-ju so ob tem pojasnili, da je v zadnjih letih sicer trend naraščanja zavarovancev v kategoriji oseb, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja, in zavarovanj v kategoriji oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost. Kot so dodali, je takšen trend "pozitiven za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter državo, saj gre za povečevanje števila delovno aktivnega prebivalstva". Ob tem se je sicer povečalo tudi število zavarovanj upokojencev, zmanjšalo pa se je predvsem število zavarovanih brezposelnih in oseb brez prihodkov.

S staranjem prebivalstva se veča število obiskov pri zdravnikih

Po podatkih ZZZS-ja se je od leta 2004 do 2022 število zavarovancev, starejših od 65 let, povečalo za 50 odstotkov, s 302 000 na 453 000. Foto: Pixabay
Po podatkih ZZZS-ja se je od leta 2004 do 2022 število zavarovancev, starejših od 65 let, povečalo za 50 odstotkov, s 302 000 na 453 000. Foto: Pixabay

Slovenija je imela sicer po podatkih OECD-ja leta 2021 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, kar je bilo pod povprečjem Evropske unije – povprečje vseh članic namreč znaša 4 zdravnike na 1000 prebivalcev. Čeprav se je število od leta 2019, ko je imela Slovenija 3,1 zdravnika na 1000 prebivalcev, nekoliko povečalo, pa težave povzroča predvsem staranje prebivalstva.

"Zaradi vplivov staranja prebivalstva in zato večjih potreb zavarovanih oseb število obiskov zavarovanih oseb pri izbranih osebnih zdravnikih že vrsto let raste," so na ZZZS-ju zapisali v letnem poročilu za leto 2022, Kot so poudarili, se s staranjem prebivalstva tako povečuje predvsem potreba po zdravniških timih na primarni ravni.

Podatki ZZZS-ja kažejo, da so imele v letu 2022 ambulante na primarni ravni skupno 14.942.905 obiskov, kar je 9,24 odstotka več kot leto pred tem, in skoraj 40 odstotkov več kot leta 2013, ko so imeli v ambulantah na primarni ravni v enem letu 10.738.228 obiskov.

V slovenskem zdravstvenem sistemu se ne zaposli desetina diplomantov

Kot so sporočili z Zdravniške zbornice, so med razlogi za vse večja razhajanja med številom zdravnikov in potrebami prebivalstva, poleg odhodov zdravnikov v tujino tudi delo zunaj medicine in predčasne oziroma takojšne upokojitve ob izpolnjevanju pogojev.

Sorodna novica V Avstriji novim zdravnikom v javnem zdravstvu za odprtje ordinacije 100.000 evrov

Na zbornici so lani primerjali podatke o številu diplomantov medicinskih fakultet in nato o njihovem vpisu v register zbornice, ki je pogoj za zdravniško delo. "Ugotovili smo, da jih po petih letih vsaj desetina ne dela pri nas," so sporočili. Leta 2016 je bilo, denimo, v Sloveniji 322 diplomantov medicine, od tega pa se jih v Zdravniško zbornico Slovenije po petih letih ni včlanilo 33. Ob tem na zbornici poudarjajo, da pri manjkajočih diplomantih nimajo podatka, ali so odšli v tujino ali pa so se zaposlili zunaj področja medicine. "Zagotovo pa vemo, da ne delajo kot zdravniki v Sloveniji," so poudarili.

V letu 2022 je zbornica med zdravniki in zobozdravniki opravila tudi anketo, v kateri jih je 24 odstotkov dejalo, da razmišljajo o odhodu v tujino. Po podatkih avstrijske zdravniške zbornice se je v Avstriji med letoma 2020 in 2023 zaposlilo 60 dodatnih zdravnikov iz Slovenije. "To predstavlja približno četrtino generacije diplomantov, ki jih sprejmemo v zbornico," so dodali na Zdravniški zbornici Slovenije.

"Zadostno število zdravnikov je mogoče dolgoročno zagotoviti ne samo z dovolj velikim vpisom na medicino, ampak predvsem z ustreznimi delovnimi razmerami, ki bodo diplomante prepričale, da svoj poklic opravljajo v Sloveniji in v klinični medicini. Poleg odhodov v tujino namreč zaznavamo trend prehajanja zunaj medicine ali dela zunaj javnih zavodov, torej na delovna mesta, ki zagotavljajo bolj konkurenčne in urejene delovne razmere kot posamezni javni zavodi," so še poudarili v zdravniški zbornici.

V petih letih v Slovenijo iz tujine prišlo 59 specialistov

Poleg družinske medicine in ginekologije je po navedbah Zdravniške zbornice največje pomanjkanje zdravnikov v tako imenovani težki medicini – v urgentni medicini ter intenzivnih enotah. Foto: UKC Ljubljana
Poleg družinske medicine in ginekologije je po navedbah Zdravniške zbornice največje pomanjkanje zdravnikov v tako imenovani težki medicini – v urgentni medicini ter intenzivnih enotah. Foto: UKC Ljubljana

Zanimalo nas je še, kakšni so podatki o tujih specialistih, ki se zaposlujejo v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kot so odgovorili na Zdravniški zbornici, zadnja leta številne izjave kažejo, da Slovenija ni več tako zanimiva za tuje zdravnike. Razlog je po njihovih navedbah v le malo višjih plačah kot v državah, iz katerih prihajajo tuji zdravniki, in v izredno višjih stroških za življenje, predvsem visokih najemnin in cen nepremičnin.

"Če se tujci iz regije vseeno odločajo za prihod, se predvsem zaradi boljšega šolskega sistema, ki ga država nudi njihovim otrokom," so dodali. Med letoma 2018 in 2022 se je v Zdravniško zbornico Slovenije včlanilo 59 specialistov, ki so tuji državljani in ki so kvalifikacijo za pridobitev licence opravili v tujini. Večinoma gre za državljane Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.