Predlagatelj zakona je ministrstvo za javno upravo. Foto: RTV SLO
Predlagatelj zakona je ministrstvo za javno upravo. Foto: RTV SLO
ZSSS tudi moti, da naj bi morale vse institucije DZ-ju poročati o porabljenih sredstvih za referendumsko kampanjo. Foto: RTV SLO

Predlog odpravlja predhodni zakonodajni referendum, s čimer bo po mnenju največje sindikalne centrale vpliv institucij civilne družbe na odločitve DZ-ja še bolj omejen. Najvišji izraz ljudske volje bo oviran tudi z določili, ki kampanjo omejujejo na čas po razpis referenduma, za kar je treba zbrati 40.000 podpisov. ZSSS se zavzema tudi za ločitev zakonov o volilni in referendumski kampanji.

Sindikat še poudarja, da zakon povračilo stroškov za volilno kampanjo odmerja preveč velikodušno.

Predlog sicer predvideva zvišanje števila podpisov, ki jih je treba priložiti referendumski pobudi za začetek zbiranja 40.000 podpisov, s 1.000 na 2.500. Odpravili naj bi tudi nekatere administrativne ovire. Podpise bo mogoče zbirati ves poslovni čas upravnih enot in ne le ob uradnih urah, rok za njihovo zbiranje pa se bo s zdajšnjih 30 podaljšal na 35 dni.

Korak v digitalno prihodnost
V prihodnje bodo svoj podpis lahko oddali tudi tisti, ki ne morejo fizično priti na upravno enoto, uvaja pa se možnost oddaje podpisov v elektronski obliki, ki bodo overjeni s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

DZ bo lahko določil datum izvedbe referenduma v okviru enega leta, kar bo omogočilo združitev referendumskega glasovanja z volitvami ali z drugim referendumom. Odločitev, ki jo bo morala sprejeti dvetretjinska večina navzočih poslancev, bi pomenila prihranek 700 milijonov SIT. Zakon bo moral v DZ-ju zbrati dvetretjinsko podporo.