Župani so poudarili, da mestne občine niso bile vključene v pogajanja, ki so privedla do dogovora o povišanju plač vzgojiteljicam v vrtcih, kot ustanoviteljice vrtcev pa nosijo finančne posledice tega dogovora. "Dejstvo je, da mestne občine nimajo sredstev za pokritje višjih stroškov dela v vrtcih. Dejstvo je tudi, da strošek dela predstavlja glavnino cene programov vrtcev. Obseg dodatnih stroškov v posameznih mestnih občinah dosega tudi večmilijonske zneske," so ob tem zapisali v sporočilu za javnost.
Če država ne bo pokrila tega finančnega bremena iz državnih sredstev, "bodo mestne občine primorane v dvig cene vrtcev, s čimer se bo velik del stroškov prevalil na starše", so napovedali. Hkrati so opozorili, da bi to pomenilo dodatni inflacijski pritisk, dvig cene vrtcev pa bi obenem veliko družinam izničil učinek nedavnega povišanja minimalne plače.
Enak poziv sicer velja tudi za vse druge primere, ko se bo vlada brez vključenosti mestnih občin, vendar s finančnimi posledicami zanje, dogovorila za višje plače posameznih skupin javnih uslužbencev, so še dodali v sporočilu. Združenje mestnih občin Slovenije je ob tem vlado zaprosilo za hiter odziv, sicer bodo mestne občine zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene v dvig cen programov vrtcev zaradi dviga stroškov plač že v februarju.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sicer danes že komentirala zahteve občin, da jim država vsaj delno pokrije dvige plač pomočnic vzgojiteljic. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino do zdaj, določeno pri 700 evrih. "Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov," je dodala ministrica. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.
Tradicionalno srečanje z župani in županjami
Ajanović Hovnik se je dopoldne sešla z županjami in župani, člani Skupnosti občin Slovenije, ki združuje že 180 lokalnih skupnosti in tako po mnenju predsednika skupnosti Vladimirja Prebiliča trdno sooblikuje vsebino razvoja države. Prebilič ocenjuje, da izzivov v prihodnjih štirih letih ne bo manjkalo. "Vedno znova, zlasti v kriznih razmerah, pa dokazujemo, da zmoremo dosegati zavidljive rezultate. To pa zato, ker pred različne interese vedno znova postavljamo blaginjo tistih, ki jih predstavljamo. Naše občane, ki so tudi državljani," je dejal.
Delo županj in županov namreč prinaša veliko odgovornost, ki jo vedno znova potrjujejo tudi na lokalnih volitvah. "Volivci nam zaupajo ali pa tudi ne zaupajo na podlagi našega dela, vlada pa se vendarle mora osrediniti tudi na to, da bo naše delo, ki ga opravljamo, primerno ovrednoteno in prepoznano," je dejal. Dodal je, da bi občine morala vlada sprejemati kot partnerje, ki soustvarjajo kakovosten razvoj države.
Ustrezno vrednotenje dela vodstev občin bo prinesla prenova plačnega sistema
Da država brez tesnega sodelovanja z občinami ne more ustrezno delovati, meni tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Po njenih besedah sta skupaj z ministrom za razvoj in evropsko kohezijsko politiko lani poleti v dogovoru z vsemi reprezentativnimi občinskimi združenji ustanovila delovno skupino za lokalno samoupravo, ki obravnava vprašanja lokalne samouprave in regionalnega razvoja, predvsem pa nudi pomoč v dialogu in sodelovanju občin z drugimi državnimi organi. V okviru delovne skupine pa bosta v kratkem oblikovala tudi operativno podskupino za pripravo predlogov za morebitno spremembo financiranja občin.
Ob tem je dodala, da igra bistveno vlogo tudi prenova plačnega sistema, s katerim bi se pravilno ovrednotile plače tudi občinskih funkcionarjev. "Kot ministrica bom izhodišče za prenovo plačnega sistema predstavljala najprej na koalicijskem vrhu, potem bomo izhodišča sprejemali na vladi, pozneje pa bom odprla dialog tudi z občinskimi funkcionarji in zaposlenimi na občini," je zagotovila.
"Uspešni smo, ker dajemo glas vsem občinam"
Po mnenju generalne sekretarke Skupnosti občin Slovenije Jasmine Vidmar skupnost uspešno deluje. "Uspešni smo, ker dajemo glas vsem občinam, ne glede na njihov status, politično pripadnost vodstva ali velikost občine, ker spoštujemo raznolikost, delujemo pregledno in povezovalno, ne nazadnje, ker iščemo rešitve, ki vsem občinam omogočajo primerljive pogoje delovanja in financiranja," je dejala.
Po njenih besedah so ključno že vplivali tudi na izboljšanje delovnih razmer občin in zagotavljanje ustreznejših finančnih razmer. Pri tem je poudarila predvsem dogovor o višji povprečnini, ki ga je vlada z občinskimi združenji dosegla oktobra in po katerem bo povprečnina v prihodnjih dveh letih znašala 700 evrov. Dosegli pa so tudi dvoletno povečanje sredstev za razvojno ogroženost občin, pridobili dodatna sredstva za občine, v katerih prebivajo pripadnice in pripadniki romske skupnosti, lani pa so obranili tudi za 31.000.000 evrov sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Na dogodku so govorci županjam in županom zaželeli srečno v novem mandatu in jih spodbudili k vsestranskemu medsebojnemu sodelovanju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje