Primož Kozmus je na evropskem prvenstvu upal na medaljo, končal pa je na šestem mestu. Foto: Reuters
Primož Kozmus je na evropskem prvenstvu upal na medaljo, končal pa je na šestem mestu. Foto: Reuters
Martina Ratej
Martina Ratej je blestela v Diamantni ligi, v Zürichu pa je ostala brez medalje. Foto: EPA
Ratejeva in Kozmus atleta leta

Za najboljšega trenerja je bil izbran Jože Satler, najboljši klub je bil ljubljanski Mass, zlate plakete pa so prejeli Brigita Bukovec in Gregor Cankar ter Marjan Štimec in Lojze Pungerčič.

Kozmus (Brežice), ki je na letošnjem evropskem prvenstvu v Zürichu v metu kladiva osvojil šesto mesto, je dobil 149 glasov in je četrtič zapored ter skupno devetič postal atlet leta. Ima največ tovrstnih zmag v slovenski zgodovini. Drugi je bil metalec kopja Matija Kranjc (Mass, 139), ki je zaostal le za deset točk, tretji pa gorski tekač in maratonec Mitja Kosovelj (Papež, 43).

Snežano Rodić, lansko zmagovalko, je nasledila Ratejeva (Kladivar). Za četrto tovrstno priznanje je bila tako kot Kozmus šesta na EP-ju, blestela pa je v Diamantni ligi. Na tej najprestižnejši seriji mitingov na svetu je slavila v Dohi, dosegla drugi mesti v Rimu in Monaku, bila četrta v Birminghamu in sedma v Bruslju. V skupnem seštevku je dosegla drugo mesto, kar je daleč najboljša slovenska uvrstitev, ter zaostala le za svetovno rekorderko in dvakratno olimpijsko zmagovalko Barboro Špotakovo iz Češke. V glasovanju AZS-ja je prejela 166 točk in bila pred Tino Šutej (Mass, 88) in Marino Tomič (Kladivar, 69).

Med mlajšimi člani sta bila najboljša Žan Rudolf (Mass, 182) ter Maruša Mišmaš (Mass, 190), med starejšimi mladinci sta slavila Matija Muhar (Satler, 151) in Veronika Domjan (Ptuj, 141), med mlajšimi mladinci Anej Zupanc (Kladivar, 172) in Leda Krošelj (Brežice, 148), med pionirji pa Rok Renner (Kladivar, 94) in Maja Bedrač (Ptuj, 152).

Brigita Bukovec je bila petkrat najboljša slovenska športnica leta in je s srebrom v Atlanti leta 1996 osvojila prvo slovensko olimpijsko atletsko medaljo. Tam je tekla še sedaj veljavni slovenski rekord na 100 m ovire (12,59), osvojila pa je še številna odličja na velikih tekmovanjih. Cankar v treh olimpijskih nastopih 1996, 2000 in 2004 ni osvojil odličja, bronasta medalja, ki jo je v skoku v daljino osvojil leta 1999 v Sevilli, pa je bila kot prvo slovensko odličje v zgodovini SP-ja mejnik v kraljici športov pri nas. Njegov državni rekord, dosežen leta 1997 v Celju (8,40 m), bo verjetno, tako kot tisti Bukovčeve, za druge še dolgo nedosegljiv cilj.

Marjan Štimec je petkratni prvak nekdanje Jugoslavije v suvanju kroge, sedemnajstkrat pa v Sloveniji. Nato se je posvetil trenerskemu delu in med drugim Mirana Vodovnika popeljal v finale OI leta 2004 v Atenah in dvakrat v finale SP. Veliko je prispeval k delovanju klubov in društev v Slovenski Bistrici. Lojze Pungerčič letos obeležuje pol stoletja delovanja v atletiki. Dolga leta je kot trener deloval v ljubljanski Olimpiji, zadnji dve desetletji pa je bogato znanje in izkušnje prenašal na mlajše generacije v Domžalah in med slovenskimi gorskimi tekači.

Srebrne plakete so prejeli Svetlan Vujasin, Milan Cimerman in Mateja Kosovelj, bronaste Leda Krošelj in Srečko Vovko, posebna priznanja AZS-ja pa Andrej Stare, podjetje Eles, Miran Stanovnik in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič.

Ratejeva in Kozmus atleta leta