Davor Užbinec, Tomaž Berločnik, Emil Tedeschi in Sani Bečirović so prevzeli glavne vloge v Cedeviti Olimpiji. Foto: www.alesfevzer.com

Novi klub je s spojitvijo ljubljanskega in zagrebškega nastal pred dvema tednoma. Čeprav vodstvo poudarja, da gre za klub, ki je naslednik tako 17-kratnega slovenskega in šestkratnega jugoslovanskega prvaka kot petkratnega hrvaškega, se vendarle zdi, da ima nova ekipa vseeno več skupnega z Olimpijo. Ne nazadnje je njeno domovanje Ljubljana, igrala bo v Stožicah in konec koncev si v klubu pravijo zmaji.

Rimac trener Cedevite Olimpije, prva okrepitev Edo Murić

Združevanje dveh klubov ni novost, je pa nekaj novega, da se spojita dva iz različnih držav. Cedevita, ki je najuspešnejši hrvaški klub zadnjega obdobja, se je preselila v slovensko prestolnico in nato sta lahko skupščini Cedevite in Petrola Olimpije potrdili spojitev. Po vseh pravnih ovirah, ki so jih morali pred uradno združitvijo "preskočiti", pa so se morali spoprijeti še s kadrovskimi, ki jih je bilo oziroma jih je verjetno ravno toliko.

Na uradni klubski strani, ki je nastala iz strani Petrola Olimpije, je v kadru trenutno 16 košarkarjev, Evropski pokal, kjer bo po zaslugi Cedevitine licence igrala ljubljanska vrsta, pa ima v postavi zmajev zapisanih deset imen. Torej ob že nekaterih odhodih so še nejasne usode Jusufa Sanona, Davida Kralja, Petra Vujačića, Roka Badžima, Bojana Radulovića in Marvina Jonesa, ki jih z Ljubljano vežejo še veljavne pogodbe.

Rimac dobil prednost pred Zdovcem

S spojitvijo dveh klubov v enega je novi prevzel obstoječe pogodbe. Tako so se morali odreči določenemu številu igralcev in enemu trenerju. Prednost je dobil dozdajšnji vodja stroke Cedevite Slaven Rimac, ki je bil pred dvema sezonama v Zagrebu pomočnik Jureta Zdovca. Ta je v Ljubljani ob vrnitvi februarja sklenil dvoinpolletno pogodbo, zaradi česar je po razhodu razumljivo deležen zajetne odškodnine.

Jaka Blažič je najodmevnejša okrepitev Cedevite Olimpije pred novo sezono. Foto: Reuters

Čeprav je večina ljubljanskih navijačev potezo, da Rimac dobi prednost pred Zdovcem, o katerem je hrvaški trener vedno govoril z izbranimi besedami, sprejela z neodobravanjem, pa je bila ta pričakovana. Namreč težko je kdo verjel, da bo leto po prekinitvi sodelovanja v Zagrebu Zdovc znova moči združil z nekdanjimi delodajalci in Emilom Tedeschijem, prvim možem glavnega sponzorja prej Cedevite in zdaj Cedevite Olimpije, Atlantic Grupe. Prav Tedeschi pa je kot priznani poslovnež nekakšna garancija, da se zgodba novega ljubljanskega kluba izpelje po načrtih.

Ob Rimcu je eno ključnih funkcij v klubu prevzel Davor Užbinec, ki ima veliko izkušenj, Cedevita Olimpija pa je dobila tudi športnega direktorja, kar sicer za slovenske klube ni v navadi, imajo jih pa vsi močni evropski. To mesto je zasedel Sani Bečirović, ki se je res da znašel v novi vlogi, toda ko je bil pomočnik Saše Đorđevića pri Panathinaikosu, je bil, kot je tedaj povedal v pogovoru za MMC, hkrati tudi desna roka generalnega menedžerja in se je tako seznanil tudi z drugo platjo delovanja kluba. Nekdanji slovenski reprezentant je torej ključni pri sestavi ekipe.

Krušlin in Stipanović iz Zagreba v Ljubljano

Ob prekinitvah in izplačilih odpravnin je denarja iz sicer nekajmilijonskega proračuna za sestavo ekipe nekoliko manj. Pred novo sezono sta se iz Zagreba z veljavnima pogodbama preselila Filip Krušlin in Andrija Stipanović, zelo verjetno pa ne bo ostal nihče iz lanske stoženske ekipe (mladi Marko Simonović ima veljavno pogodbo, a je odšel kot posojeni igralec k Megi), kar glede na rezultate in prikazano ni nič presenetljivega.

Tudi Blažič pristal v zmajevem gnezdu; Simonović v Mega Bemax

Za zmaji je porazna sezona, v kateri so ostali brez lovorike, pika na i mizernim rezultatom pa je bilo zadnje mesto v Ligi ABA. Ironično se je to zgodilo ravno v sezoni, ko so se finančne težave bolj kot ne sanirale, hkrati pa so se napovedovali boljši časi in predvsem vrhunski rezultati. Hitro se je videlo, da so s sestavo ekipe Roman Lisac, ki v vlogi direktorja nosi glavno odgovornost, v novem klubu pa je ostal brez funkcije, in druščina lani poleti udarili mimo. Bolj kot na kakovost so gledali na količino, v moštvo pa pripeljali igralce, ki preprosto niso bili dovolj kakovostni, da bi izpolnili visoke ambicije, ki jih je imel klub. Ob tem so septembra napovedovali velike stvari, govorili o najbolj nadarjeni ekipi v Evropi, kar se je kmalu izkazalo za le utopične besede.

Res je, da se je uveljavil mladi Luka Šamanić, ki bo kariero nadaljeval v Ligi NBA, drugi pa so zaostali za pričakovanji. Na koncu je bil ključni mož Domen Lorbek, ki je ekipo okrepil med sezono, bil pa je edini poleg Mirze Begića, ki je v karieri igral na visoki ravni. Če se na hitro pogleda lansko zasedbo, se Domen zdi edini, ki bi bil lahko zanimiv za ljubljansko zgodbo tudi v novi sezoni. Dokazano ima dovolj znanja, da lahko – seveda v določeni vlogi, ki mu ustreza – še igra na ustrezni ravni in s svojim metom z razdalje doda svoj delež. Z Olimpijo se mu je sicer iztekla pogodba. Ima nekaj ponudb, v stiku pa je po naših informacijah tudi z novim vodstvom stoženskega kluba. Drugih v takšnem projektu, kakršnega so si v zmajevem gnezdu zadali, ne vidijo.

Za zdaj v postavi že pet tujcev

Domen Lorbek bi bil lahko eden tistih, ki bi še zapolnil nujno kvoto slovenskih igralcev. Namreč pri sestavi so ključni potni listi, saj mora biti na tekmah državnega prvenstva v kadru vsaj osem slovenskih državljanov. Torej na tekmah pod okriljem KZS-ja ostane prostora le za štiri tujce, zmaji pa jih imajo za zdaj na spisku že pet. Krušlin, Stipanović in Marko Simonović, srbsko krilo, ki je prišel iz ruskega Zenita, so preverjeni in imajo vsi veliko izkušenj, igrali pa so že v Evropskem pokalu in Evroligi.

Cedevita Olimpija ima v kadru tri košarkarje, ki so leta 2017 postali evropski prvaki. Ob Blažiču sta to še Edo Murić in Saša Zagorac. Foto: www.alesfevzer.com

Za zdaj so pripeljali tudi dva Američana. Center oziroma krilni center Mikael Hopkins, ki v Evropi še ni širše poznano ime, ima za sabo sezono z zelo dobrimi številkami pri bolgarskem Balkanu. Po napovedih naj bi bil uporaben na dveh položajih, kar je sicer tudi večina v novi zasedbi zmajev. Zdaj bo naredil korak naprej v karieri. Morda bo enega izmed teh kamenčkov, ki v igralskem mozaiku še manjkajo, zapolnil še en visok tujec, potem ko je Gašper Vidmar, ki je bil na seznamu želja, ostal v Benetkah. V ponedeljek pa je podpisal še prvi organizator igre Codi Miller-McIntyre, ki je v Evropi bolj uveljavljen od rojaka in novega soigralca.

Z Olimpijo se je povezovalo tudi Keiferja Sykesa, ki je v zadnji sezoni blestel v Avellinu. Američan kljub le 183 centimetrov navdušuje tudi z zabijanji. Na koncu je v zmajevem gnezdu pristal Miller-McIntyre, za katerega naj bi se zanimalo še kar nekaj drugih klubov, tudi iz regije. Če morda ni takšen napadalec kot Sykes, pa je nekdanji član Zenita zagotovo čvrstejši in boljši v obrambi. Vendarle se zdi, da so v Ljubljani dobili dobrega organizatorja igre. Da je pozicija 'playa' ključna, pa so lahko spoznali lani, ko so v sezono vstopili praktično brez pravega, kar je še en dokaz neposrečenega selekcioniranja. S tem Olimpija vse bolj zapolnjuje svoje pozicije. Lani je bil ravno to problem, ko niso imeli vseh položajev dobro pokritih, velika težava pa je bilo pomanjkanje raznovrstnosti. Na primer pod košem so imeli dovolj višine, a praktično tri enake tipe centrov, ki so se razlikovali le po kakovosti oziroma nadarjenosti.

Prišel bo še en organizator igre

Vedno se poudarja, da morajo tujci biti dodana vrednost, prav tako pa so pomembni domači košarkarji. Po eni strani zaradi potnih listov, po drugi pa so oni tisti, ki bodo ob dobrih rezultatih v prvi vrsti pridobili ljudi in jim dokazali, da je projekt Cedevite Olimpije vreden zaupanja. Prvi igralec, ki ga je nov klub uvrstil na svoj seznam, je bil Edo Murić. Ljubljančan bo prvič oblekel dres Olimpije. Blizu je bil že pred dobrim letom, lani pa je polovico sezone nato odigral za Cedevito.

Organizacija igre Cedevite Olimpije v rokah Millerja-McIntyreja

Zatem so podpisali pogodbo z Martinom Krampljem, ki na slovenskem parketu še ni pustil pečata, saj je študiral v ZDA, zaradi težav z visokimi slovenskimi košarkarji pa je zelo zanimivo ime – tudi za reprezentanco. Vrnila sta se tudi Saša Zagorac in Mirko Mulalić, ki seveda ne bosta v vlogi nosilcev, ampak bosta imela določene naloge, "ulov" poletja na slovenskih parketih pa je zagotovo Jaka Blažič, ki se v Stožice vrača po igranju za Barcelono, Andorro, Baskonio in Zvezdo.

Da bo okostje slovensko, je vodstvo kluba večkrat poudarilo in za zdaj se obljube drži. Nedvomno manjka še kakšen Slovenec, predvsem zaradi kvote, pa tudi, da še dodatno prepriča občinstvo, naj se poistoveti tudi z "novo" Olimpijo. Naslednji bo zagotovo organizator igre. Medtem ko bo Aleksej Nikolić, ki je bil želja kluba, najverjetneje odšel k Virtusu iz Bologne, ki bo odštel odškodnino Partizanu, bo mesto 'playa' skoraj zagotovo zapolnil Luka Rupnik, ki je po odhodu iz Stožic izkušnje nabiral v močni španski ligi.

Omenjal se je tudi Zoran Dragić, toda ...

Brez dvoma bi bil glavni magnet za gledalce Zoran Dragić. Tudi njegovo ime se je povezovalo z Olimpijo, čeprav je zdaj to bolj kot ne nemogoč scenarij. Nedvomno bi bil glavna atrakcija, ki bi gledalce privabila v Stožice. Kljub nekoliko večji naložbi, ki za klub, ki naskakuje prva štiri mesta v Ligi ABA in želi resno konkurirati tudi v Evropskem pokalu, vendarle ne bi smela biti previsoka, bi s svojo kakovostjo in predvsem energijo, ki jo vedno da na parketu, predstavljal veliko dodano vrednost.

Ker je dobil prednost pred Juretom Zdovcem, bo Slaven Rimac še pod večjim drobnogledom javnosti. Foto: www.alesfevzer.com

Pri pridobivanju Slovencev Bečirović s sodelavci nasploh nima lahke naloge. Kako omejen je bazen kakovostnih igralcev, ki imajo ob tem tudi visoko ceno, je dokaz, da je Slovenija evropski prvak, pa je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ko so manjkali igralci iz NBA-ja in Evrolige, izpadla. Nekoč se odpoved kakšnega igralca iz najmočnejših dveh lig, do katere je pred vsakim velikim tekmovanjem vedno prišlo, sploh ni poznala v veliki meri in je vrzel zapolnil kdo drug. Zdaj pa Slovencev, ki lahko igrajo na najvišji ravni – če se izvzameta oba NBA-jevca, ki spadata v sam vrh najboljših evropskih košarkarjev –, res ni na pretek. V Evroligi je v zadnji sezoni konkretno vlogo recimo igral le en košarkar s slovenskim potnim listom, pa še ta je naturalizirani Anthony Randolph.

Morda bo kdo v postavi pogrešal kakšnega mladega zmaja. V zadnji sezoni jih je bilo seveda kar nekaj, kar je ena pozitivnih stvari, a dejstvo je, da v najboljših evropskih klubih mladi košarkarji danes ne igrajo pomembnih vlog. Najmočnejše evropske zasedbe imajo, če že, v kadru največ enega ali dva. Fenomen, kakršen je Luka Dončić, je bil izjema. Na primer letos je bila povprečna starost ekip, ki so bile na Final Fouru Evrolige, skoraj 29 let. Rimac je po prihodu Millerja-McIntyreja dejal, da je do zdaj zadovoljen s sestavo moštva. Na koncu bo on tisti, ki bo prvi odgovarjal za izid, ki bo merilo uspešnosti. Posledica tega bo tudi obisk, ki si ga tako želijo v novem klubu. In ta bo seveda odvisen le od rezultata. Ljubljana je to že večkrat dokazala.