Oglas
Poleg velike želje vseh po napredovanju v nadaljnje tekmovanje je tudi zanimiv odgovor na vprašanje, ali lahko Španija končno premaga Francoze na velikih tekmovanjih in ali je Gana za Brazilijo nasprotnik po meri.
Aragones izbral napadalnoOba selektorja, španski Aragones in francoski Domenech sta pri izbiri igralcev in načinu igre najprej upoštevala sposobnosti lastnih igralcev in tudi sposobnosti nasprotnega moštva.
Španec Luis Aragones se je odločil za zelo napadalno postavitev s tremi napadalci v konici napada (Torres, Raul in Villa), tremi zveznimi igralci (Xavi, Xabi Alonso in Fabregas) ter štirimi branilci (Ramos, Pablo, Puyol in Pernia). Raul, Xavi in Puyol in vratar Casillas naj bi bili vodje posameznih linij. Taka postavitev naj bi narekovala dinamično napadalno igro, kjer naj bi Španci imeli premoč predvsem v hitrosti igre (igra 1:1, hitrost gibanja žoge v napadu in agresivno branjenje).
Španski selektor je verjetno pričakoval, da se mu bo francoski kolega zoperstavil z bolj obrambno osnovno postavitvijo, ki omogoča hitro prehajanje v napad po odvzeti žogi in vključevanje večjega števila igralcev iz zvezne vrste v konico napada. To bi naj bilo glavno francosko presenečenje. Henryu v konici napada naj bi pomagali predvsem hitri Ribery, Malouda ter izmenoma Makelele in Viera. Iz zadnje vrste pa naj bi se v napade vključeval predvsem branilec Sagnol. Glavni zvezdnik Zidane pa bi naj poskrbel predvsem za natančne zadnje podaje v zaključku napada.
Petelini so razmišljali z glavo
Francozi si odprtega boja z nasprotniki zaradi preveč počasnih igralcev v zvezni in predvsem v obrambni vrsti ne morejo privoščiti. Začetek tekme je bil dokaj dinamičen s špansko iniciativo v igri. Igra je nekaj več potekala na francoski polovici, kjer si Španci kljub hitremu gibanju žoge v prvem polčasu niso priigrali nobene prave priložnosti. Njihovi napadi so se največkrat končali pred šestnajstmetrskim prostorom nasprotnika. Manjkala je natančna zadnja podaja, povezana s predhodnim presenečenjem. Tega pa je sposoben le Xavi, ki pa je predvsem skrbel za povezovanje obrambne z zvezno vrsto in bil predaleč od napadalcev. Raulu pa organizatorska vloga nazaj pomaknjenega napadalca ni najbolj ustrezala.
Španci so srečno po enajstmetrovki Ville prišli v rezultatsko vodstvo z 1:0. Jalovo napadanje pa je imelo za posledico še eno slabost. Njihova obrambna vrsta je bila zelo visoko pomaknjena. Za njenim hrbtom je bilo veliko praznega prostora, ki je kar vabil francoske napadalce in zvezne igralce na utekanje. Tako so si Francozi v prvem polčasu priigrali dve pravi priložnosti in zabili en gol. Viera in Ribery sta si izmenjala dve podaji (druga podaja je bila za hrbet francoski obrambi) in slednji se je sam znašel pred vratarjem Casillasom in ga premagal.
Pokopala so jih številna vtekanja
Jalovo napadanje, zamujanje zveznih igralcev pri vračanju v branjenje (pogosto so "spregledali" vtekanje Viera) in slabosti v zadnji liniji (slabo pokrivanje) so bili glavni razlogi, ki so tehtnico vedno bolj nagibali na francosko stran. Henry, ki sta ga navadno pokrivala dva branilca, ni bil glavna nevarnost za španska vrata. Najbolj nevarni so bili presenetljivi prehodi zveznih igralcev, predvsem Riberya in Viere, v konico napada. Špancem tudi zamenjava igralcev v drugem polčasu ni veliko koristila. Luis Garcia in Joaquin sta sicer vnesla v igro nekaj igrivosti in prodornosti. Po podaji za hrbet španski obrambi se je Ribery ponovno sam znašel pred vratarjem Casillsom, vendar ni zadel. Na 2:1 je povišal Viera z udarcem z glavo po predhodnem prostem strelu Zidana. Brezglavo napadanje Špancev v zaključku tekme je ponudilo priložnost Zidanu, da je še povišal izid na 3:1. To je bila ena redkih tekem do zdaj, kjer je obrambna igra prinesla uspešen izid.
Ganci so obetali veliko
Pred tekmo z Brazilci so Ganci veliko obljubljali. Kakovost njihovih dozdajšnjih tekem je budila upanje, da se bo končno le našel nekdo, ki bo zbudil Brazilce iz lahkomiselnega spanja in jih prisilil v maksimalno angažiranje. Žal Brazilci tudi po tej tekmi sladko spijo še naprej. Glede na to, kako je igrala Gana, jim večje angažiranje sploh ni bilo potrebno. Znani nemški trener Oto Rechagel je po tej tekmi dejal: "Gana ima igro v polju na svetovni ravni, zaključek napada pa na občinski." Jaz bi dodal, da je tokrat igrala katastrofalno slabo obrambna linija Gane, ki je z neorganiziranimi poskusi nastavljanja nedovoljenih položajev omogočila Brazilcem številne priložnosti in tudi tri zadetke.
Če so Ganci želeli z napadalno igro presenetiti Brazilce, so morali tudi predvideti, kako bodo rešili bistveni problem, ki ob tem načinu igre pogosto nastane v trenutku izgubljene žoge. Ta problem je velik prazen prostor za gansko obrambno vrsto in nasproti njej vrhunski virtuozi, sprinterja Ronaldo in Adriano ter kreativca Ronaldinho ter Kaka. Ob tem, da jim priskočijo na pomoč še kdo iz zvezne vrste, npr. Ze Roberto, ali zadnje vrste Carlos Alberto ali Kafu. Ganci so se odločili, da bodo ta problem rešili z nastavljanjem nedovoljenega položaja. In to je bila njihova velika strateške napaka.
Izkoristili napake črnih zvezd
V nogometu namreč ne obstoja popolnoma zanesljiv način nastavljanja nedovoljenega položaja. Prvič gre za pogoste napake v zadnji linji, predvsem zamujanje branilcev pri iztekanju (prvi dosežen gol Ronalda na tej tekmi, zamudil je branilec Pantsil). Pogoste so tudi sodniške napake. Priča smo jim tudi na tem svetovnem prvenstvu (tudi drugi gol Adriana na tej tekmi je bil dosežen iz nedovoljenega položaja). In ne nazadnje zahteva ta način igre veliko uigranost moštva, kar pa je z reprezentanco praktično nemogoče doseči. Brazilci so enostavno izkoristili napake ganske obrambne vrste in z natančnimi podajami za njen hrbet ter pravočasnimi utekanji (Ronaldo, Adrano in Ze Roberto) ustvarili številne priložnosti in na lahek način dosegli tri gole.
Tvegali so po nepotrebnem
Mislim, da so Ganci igrali preveč tvegano, čeprav jim to ni bilo potrebno. Če bi ponovili igro kot proti Italijanom in Čehom, bi Brazilcem zadali veliko več preglavic. Tako so sicer imeli iniciativo v igri in bili celo več v nasprotnem polju. Priigrali so si tudi tri, štiri prave priložnosti, in sicer Amoah (dvakrat znotraj šestnajstmetrskega prostora), Mensah (z glavo po izvedenem kotu) in Gyan (po podaji Appiaha). Žal so pokazali veliko nespretnosti v zaključku napada. Ganci so predvsem igrali prepočasi. Premalo je bilo direktnih podaj (to je glavno orožje proti zgoščenemu prostoru). Preveč so si podajali žogo v širino in premalo v globino. Tako so Brazilcem zmeraj omogočili pravočasno vračanje v branjenje na svojo polovico igrišča in pred lastna vrata.
Neuspešni so bili tudi poskusi Gancev pri udarjanju iz druge vrste. Ob nenehnem rezultatskem vodstvu so Brazilci lahkotno kontrolirali igro in izid in se jim pri tem ni bilo potrebno posebej truditi. Ronaldo in Adriano sta v konici napada izmenoma počivala, Kaka je pokazal slabšo formo, Ronaldinho je bil malo viden, Ze Roberto in Emerson sta garala za štiri, štirje branilci z vratarjem Dido na čelu pa so korektno opravili svoj delo. Kaj reči ob koncu? Ganci so me prej razočarali kot zadovoljili. Vsi smo upali, da bodo nudili Brazilcem močen odpor. Nekateri so celo govorili o presenečenju. Žal bo na to treba še počakati.
Zdenko Verdenik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje