Z devetimi porazi so zmaji poskrbeli za najslabši vstop v evropsko sezono, z desetimi zapored izenačili, z enajstimi, ko jih je v Badaloni s 83:81 ugnal Joventut, pa celo podrli neslavni klubski rekord. "V situaciji, kakršni smo, zelo težko tekmujemo. Imamo le enega centra, izgubili smo še edinega pravega krilnega centra … Igralci so se morali prilagoditi. Na koncu je odločala ena žoga, ki gre lahko notri ali pa ne. Tako kot na prvi tekmi. Nimam česa očitati igralcem. Izgubili smo preveč žog, toda vemo, v kakšnem položaju smo. Soigralci se morajo spoznati, mi pa niti enega tedna od začetka sezone nismo odigrali v enaki postavi. Joventut je kakovostna ekipa, ki ima dober sistem. Isti je trenerski štab, igralci se dobro poznajo med sabo in vedo, kako igrati v ključnih trenutkih. Mi skušamo tekmovati v tej sezoni. Težava je, kako se ob taki obremenitvi in omejenem številu igralcev, ko v decembru in januarju ni premora, odzvati tudi v Ligi ABA, kjer smo v zelo dobrem položaju," je na novinarski konferenci po tekmi v Kataloniji dejal Simone Pianigiani.

Sorodna novica Tako blizu prvemu uspehu, a na koncu še enajsti poraz Cedevite Olimpije

“Vsak od nas je znova dal vse od sebe, dva izkušena, ki sta igrala zelo dobro, sta imela tudi priložnost za met za zmago. Vsak od fantov je dodal svoj delček. V primerjavi s tekmeci nimamo enako velikega seznama igralcev, da lahko na parket stopijo sveži igralci. To je normalno. Fantje so proti odlični ekipi prikazali zelo dobro predstavo. Ne glede na to, da nimamo dolgega seznama igralcev in da nismo v najboljši fazi z vsemi težami, ki jih imamo, se skušamo boriti po svojih najboljših močeh v Evropskem pokalu, bojim pa se, da bomo nato davek za to plačali v regionalni ligi, saj si tekme sledijo v hudem ritmu. Na dveh tekmah z Joventutom, ki sta se odločali v zadnjih sekundah, z malenkostmi, smo si zaslužili, da vsaj enkrat zmagamo, a to je košarka,” je trener slovenskega prvaka dodal v klubski izjavi za javnost.

Lestvica:                            
PARIS                     11 10  1 21
HAPOEL TEL AVIV           10  8  2 18
LONDON LIONS              11  8  3 18
BEŠIKTAŠ                  11  6  5 17
JOVENTUT                  11  6  5 17
PROMETEJ                  11  6  5 17
-------------------------------------
WOLVES VILNIUS            10  4  6 14
REYER VENEZIA             11  4  7 15
TOWERS HAMBURG            11  2  9 13
CEDEVITA OLIMPIJA         11  0 11 11

Besede 54-letnega strokovnjaka iz Toskane so bile podobne, kot so praktično po vsaki tekmi. Vajeni smo že, da neprestano in neutrudno navaja razloge za poraze brez kančka samokritike. Toda evropske sramote ti izgovori ne zakrijejo, kakor je ne niti položaj na lestvici Lige ABA. Tu Ljubljančani držijo korak z najboljšimi v tekmovanju in se lahko pohvalijo z dvema velikima zmagama nad Partizanom in Budućnostjo, toda bonus enega odmevnega skalpa so že porabili s spodrsljajem, ko jih je v Stožicah ugnal Zadar. Tudi v Evropskem pokalu so točke iz domovanja najuspešnejšega slovenskega kolektiva odnašale ekipe, ki so na papirju slabše od ljubljanske, Pianigiani pa je večkrat poraze označil za normalno stanje glede na položaj, v katerem se je znašel klub. V domovanju zmajev se je omenilo, da je bilo poleti rečeno, kakšna bo sezona. Toda 11 porazov na 11 tekmah bi moral biti povod za sprožitev vseh alarmov ne glede na okoliščine.

Z vsemi izgovori in večkratnimi arogantnimi nastopi pred mediji Pianigiani ni naredil usluge ugledu Cedevite Olimpije, ki je po besedah predsednika Emila Tedeschija – to je poudaril junija ob slovesni predstavitvi novega projekta in trenerja – gosposki in z jasno vizijo. Še večjo škodo ugledu predstavlja katastrofalen, zdaj torej že rekordno slab, rezultat v Evropi. Težko govorimo o povezanosti moštva na igrišču, kar priča tudi statistika, ideji igre in identiteti zasedbe. Proti Joventutu je bila (znova) izgubljena tudi taktična bitka. Težave pa niso le na parketu, ampak tudi zunaj njega. Ob objektivnih razlogih, kamor spadajo poškodbe, stanje na terenu odražajo tudi nesoglasja v garderobi in taboru zmajev nasploh.

Da prihaja do napetosti v klubu, smo že pisali. Zanesljivi viri so večkrat potrdili šum v komunikaciji na relaciji športni direktor – trener, do trenj pa prihaja tudi v odnosih z igralci. Pianigiani je poudaril, da so v Badaloni igrali le z enim centrom, medtem pa je Rašid Mahalbašić, s katerim nista našla skupnega jezika, že zapustil klub. Smiselnost njegovega podpisa – tako kot še kakšnega igralca – je bila marsikomu upravičeno nerazumljiva, na Jesenicah rojeni avstrijski center pa ni edini, ki je predčasno končal enega izmed zadnjih treningov. Razlog za to niso bile poškodbe, s katerimi sicer velike sreče že drugo sezono zapored v Ljubljani nimajo, a kljub vsemu je ozek izbor igralskega kadra neprimeren izgovor Pianigianija, ko na primer na njegovo zahtevo košarkar, ki je obenem še domač, ne igra, čeprav ima še vedno veljavno pogodbo.

Ob dejstvu, da si klub lahko privošči plačevanje igralca za neigranje, je tudi zmanjšanj proračun slab argument za evropsko rezultatsko agonijo. Enako je tu treba upoštevati tudi zajeten vložek v strokovni štab – Pianigiani, ki se po Ljubljani ne vozi z enakim avtomobilom pokrovitelja, kot se igralci oziroma so se njegovi predhodniki, ampak ima precej bolj luksuzen štirikolesnik, se je podpisal pod triletno pogodbo za milijon evrov – in stroške, ki nastajajo ob prekinitvah pogodb. Za zdaj so korekcije igralskega kadra edine spremembe, ki jih je opravilo vodstvo kluba, ki naj bi ljubljanske zmaje vrnilo na evropska pota pred finančnimi težavami, ne pa se podpisalo pod najdaljši niz porazov v zgodovini kolektiva iz prestolnice.