Priestley v seriji Call Me Fitz. Foto:
Priestley v seriji Call Me Fitz. Foto:
Kot zlati deček 90. let - v obdobju Beverly Hillsa, ko je Priestley krasil naslovnice vseh najstniških revij.
Oboževalke še vedno občasno oblegajo igralca. Foto: EPA
Fitz je nedvomno privlačen lik - pa čeprav svetlobna leta stran od Brandona Walsha.

In kot klasični lepotec, ki pa ima morda za ponuditi še kaj več, se je tudi Priestley zdel goden za vstajenje od mrtvih.
Njegova doba so bila 90. leta, ko je kraljeval med premožnimi mladci v Beverly Hillsu 90210. Odkar se je leta 2000 serija, v kateri je igral poštenjaškega in poštirkanega Brandona Walsha, končala, se je Priestley pojavil v manjših TV-vlogah.
Gostoval je v NBC-jevi seriji Ime mi je Earl, imel glavno vlogo v ABC-jevi seriji kratkega roka Scoundrels in Lifetimovi Side Order of Life, a nič se ne more primerjati s tem, kar se mu je zgodilo s Call Me Fitz.
Kanadsko serijo, ki je postala tam izjemno priljubljena - Priestley je le Kanadčan - bodo ta teden začeli prikazovati tudi v ZDA. Za Call Me Fitz stoji Sheri Elwood, ki se je domislila osvežujoče izvirnega koncepta - serija uporablja Priestleyjevo mladostniško persono zvezdnika žajfnice, ki bo igral na kolektivno željo, da sta lahko srednješolski uspeh in lepota le izhodišče za razuzdanost.
Ženskar in zguba
Njegov Richard Fitzpatrick je s seksom in prepovedanimi substancami zasvojen prodajalec rabljenih avtomobilov - nekakšen fiktivni Charlie Sheen brez denarja - za katerega se zdi, da lahko sklene posel s katero koli žensko, ki se oglasi v prodajalni, na zadnjem sedežu avta. In videti je, da je za večino žensk, ki se oglasijo pri njem, to sprejemljivejše kot posojilo z znižano obrestno mero.

Danes 41-letni Priestley pade v to vlogo s primerno motnim pogledom in zabuhel, z izrazitim nagnjenjem do igranja lomilca ženskih src manjšega kalibra. Fitz dela v avtoprodajalni svojega očeta, ki mu plačuje večinoma z ujedljivostjo.
Ne dolgo zatem, ko Fitz med testno vožnjo pahne žensko stranko v komo, dejanje, za katero skuša prikriti svoj del krivde, najde nadležno dobrovoljnega novega kolega Larryja (Ernie Grunwald), za katerega se zdi, da ve dosti preveč o njem. In Larry dejansko sploh ni oseba, ampak utelešenje Fitzove zavesti, duševna sila, ki se je pojavila, da bi postavila program moralne reforme, ne glede na to, kako nični so obeti.

Privlačnost temačnega
Call Me Fitz se ne brani precej nazornih prizorov in je v nekaterih pogledih še drznejša, še opolzkejša verzija HBO-jeve serije Hung (Obdarjen), ki se podobno trudi degradirati svojega moškega protagonista z vlogo prodajalca seksa znotraj puščobnega konteksta avtomobilske industrije.
Glavno vprašanje, ki ga serija postavlja, pa je: Lahko Larry spremeni Fitza? In, še pomebnejše: Ali si mi sploh želimo spremenjenega Fitza? Greh in seks sta pač privlačnejša od poštirkanih Brandonov Walshev tega sveta.