Uluru je zgrajen iz rdečkastega peščenjaka, znan pa je zaradi svoje nenavadne velikosti, lege in navideznega spreminjanja barve. Foto: MMC RTV SLO
Uluru je zgrajen iz rdečkastega peščenjaka, znan pa je zaradi svoje nenavadne velikosti, lege in navideznega spreminjanja barve. Foto: MMC RTV SLO
uluru
Kljub protestom avtohtonih prebivalcev, se za vzpon na Uluru še vedno odloči veliko turistov. Foto: Reuters

Vzpon na znamenito goro Uluru bo od leta 2019 prepovedan. S tem bo končan desetletja dolg boj lokalne skupnosti, za katero ima gora ogromen kulturni in duhovni pomen.

Po več kot tridesetih letih prizadevanj za zavarovanje svoje svete gore bodo zahteve ljudstva Anangu le uslišane. Kot sporočajo avstralske oblasti, bo ena največjih turističnih atrakcij v državi, gora Uluru, od 26. oktobra 2019 naprej zaprta za pohodnike.

Upravni odbor narodnega parka, kjer stoji znameniti skalni masiv iz peščenjaka, je odločitev sprejel soglasno. "To območje ima za lokalno skupnost izreden kulturni pomen, ki vključuje določene omejitve," je za Reuters povedal predsednik odbora in vodja ljudstva Anangu Sammy Wilson. "Gre za izjemno pomemben kraj in ne za igrišče ali tematski park, kot je Disneyland," je še poudaril.

Aboriginsko ljudstvo Ananga, ki na tem območju živi že najmanj 30.000 let, je zahtevo po prepovedi vzpenjanja sicer prvič izrazilo že leta 1985, ko so ti avtohtoni prebivalci dobili večino v upravnem odboru narodnega parka.

Na tisoče obiskovalcev
Uluru, znan tudi pod imenom Ayers Rock, spada na Unescov seznam svetovne dediščine. Gre za največji skalni monolit na svetu, visok je 348 metrov, star pa naj bi bil 500 milijonov let.

Predvsem zaradi svoje zanimive oranžno-rdeče barve Uluru kljub odročnosti letno obišče okoli 300.000 ljudi. Od tega naj bi se jih 16 odstotkov odločilo za vzpon na goro, pri čemer jim je v pomoč kovinska ograja z verigami.

Med vzponom na Uluru je od petdesetih let prejšnjega stoletja življenje izgubilo 36 ljudi, zadnja nesreča s smrtnim izidom pa se je zgodila leta 2010.