5. junija leta 1967 se je začela ena najkrajših vojn v zgodovini. V šestdnevni vojni, ki pomeni začetek nemirov na Bližnjem vzhodu, je Izrael, ki je samostojna država postal leta 1948, premagal Egipt, Sirijo in Jordanijo ter tako skoraj potrojil velikost svojega ozemlja in Bližnjemu vzhodu zadal udarce, od katerih si še danes ni opomogel. Izrael je takrat zasedel Sinajski polotok na meji z Egiptom, Golansko planoto na meji s Sirijo, Jordaniji pa je odvzel Zahodni breg in stari del mesta Jeruzalem, ki ju nadzira še danes.

Egipt izzval Izrael
Egipt je že maja s Sinajskega polotoka pregnal sile Združenih narodov in tja napotil svoje vojake. Takrat je zaprl dostop do za Izrael nujno potrebnega Arabskega zaliva in le še zaostril odnose med državami na območju. Izrael se je tako 5. junija odločil za bliskovit preventivni napad, kjer je uničil večino egiptovskih zračnih sil na tleh in si tako zagotovil ključno letalsko prevlado v naslednjih bojih.

V šestih dneh bojevanja ogromno žrtev
V vojni, ki je Bližnji vzhod zaznamovala za več desetletij, se je proti 450.000 arabskim vojakom bojevalo 260.000 izraelskih. Padlo je 777 izraelskih vojakov ter med 10.000 in 15.000 Egipčanov, 6.100 Jordancev in od 1.000 do 2.500 Sircev.

Vojna je tako spremenila obličje Bližnjega vzhoda. Izraelce je po zmagi zajelo veselje, saj so se lahko vrnili v judovske svete kraje, kar je sprožilo val judovskega naseljevanja, nekateri so bili prepričani celo o nepremagljivosti judovske države. Po drugi strani je bila za Arabce vojna velik šok, saj je sile treh držav, ki so imele podporo tudi Savdske Arabije in Iraka, porazila za skoraj polovico manjša izraelska vojska.

Najbolj prizadeti Palestinci
Največji udarec je vojna prinesla Palestincem, saj je pod okupacijo judovske države takrat pristalo več kot milijon Palestincev, več sto tisoč pa jih je pobegnilo. Palestinci so kmalu po vojni začeli napadati, med letoma 1987 in 1993 pa se je zgodila prva palestinska vstaja oz. intifada, ki ji je po propadu pogajanj v Camp Davidu sledila še druga. Kljub mnogim poskusom reševanja spornega bližnjevzhodnega vprašanja se je mir pogajalcem vsakič znova izmuznil iz rok in, kot kaže, sprte strani rešitve ne bodo našle še nekaj časa.

Abas še ni izgubil upanja
Palestinci so se, da bi se spomnili bolečega poraza iz leta 1967, zbrali na glavnem trgu v Ramali, kjer jih je nagovoril predsednik Mahmud Abas. Ta je ob 40. obletnici "največjega poraza Arabcev" Palestincem zagotovil, da je pot do državnosti vsak dan krajša. "Kljub vsem težavam se počasi približujemo državnosti, ta točka ni več daleč," je dejal Abas.

Vendar pa njegove izjave spodbijajo vsakodnevni spopadi med skrajnim vladnim gibanjem Hamas in gibanjem Fatah na eni strani ter spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi uporniki na drugi strani. "Na domači fronti nas skrbi tako imenovana varnost kaosa oz. to, kdaj bomo dosegli točko, ko bomo prešli v državljansko vojno," je ob obletnici priznal Abas.

B. T.