Madridski mestni svet je namreč ta teden predstavil načrt, ki predvideva kazen v znesku 750 evrov za različne dejavnosti v javnosti. Med njimi so tudi prosjačenje pred nakupovalnimi centri, umivanje in hranjenje psov, napovedovanje prihodnosti iz tarotkart in celo izvajanje akrobacij s kolesom.

Madridska blagajna, pa tudi blagajne drugih španskih mest, se že od izbruha krize leta 2008 otepa z veliko luknjo, ki jo je dvig brezposelnosti, ta je še vedno več kot 25-odstotna, še dodatno izpraznil. Oblasti si zato prizadevajo poiskati nove načine prihodkov. Tako so ponekod uvedli davek na plastične nakupovalne vrečke, davek na igralništvo in turistična bivanja, v nekaterih mestih pa so uvedli raznolik spekter kazni: tako so na ulicah na udaru pregona rolkarji, navdušenci nad ognjemeti in celo tisti, ki na ulicah ponujajo masaže.

Letošnji prihodki za četrtino večji
Čeprav se zdijo novi načini polnjenja blagajn nenavadni, pa so, kot kažejo podatki, učinkoviti, kar je za oblasti edino merilo, ki šteje. Podatki kažejo, da so se prihodki v 17 španskih regijah lani, tako zaradi posrednih kot neposrednih davkov, povečali za 25 odstotkov. Prihodki naj bi se povečevali tudi v prihodnjih treh letih, kar je dobra novica za špansko vlado, ki je v preteklih dveh letih porabila 70 milijard evrov za pomoč zadolženim regionalnim in lokalnim oblastem. Te so se v velikih težavah znašle predvsem zaradi prazne malhe iz naslova davka na gradbeništvo. Gradbena podjetja so namreč s tem davkom občutno polnila proračune mest, z izbruhom krize in zlomom gradbeništva pa se je dolga leta uspešna zgodba klavrno končala.

"Ta davek je deloval veliko let in je mestom prinesel velike prihodke. In tu je zdaj luknja," je težave pojasnil Javier Suarez, profesor za davke na univerzi v Oviedu.

Oster odziv javnosti: Gre za kriminalizacijo revščine
Novi davki so pričakovano naleteli na oster odziv pri številnih Špancih, ki oblastem očitajo kriminalizacijo revščine. Madridske oblasti so predlagale tudi kazen za kampiranje na osrednjem trgu Puerta del Sol, kjer se je 15. maja 2011 rodilo špansko protestno gibanje, ki je k nastanku spodbudilo številna tovrstna gibanja po vsej Evropi.

"Strategija, s katero se kriminalizira revščina, je vedno prinesla rezultate, a je zahrbtna," ocenjuje Jesus Sadin, vodja programa za brezdomce v neprofitni skupini Solidarios. "Govorimo o prelaganju krivde za stanje v mestu, ki se je še pred nedavnim potegovalo za olimpijske igre, na tiste, ki nimajo druge možnosti kot uporabiti javni prostor, ker nimajo doma ali dela, kar je preprosto nepošteno."

300 evrov kazni za otroke, ki mečejo petarde
Oblasti v Valencii, tretjem največjem španskem mestu, pričakujejo, da bodo letos s kaznimi proračun obogatile z okoli 9,5 milijona evri, kar je malo več kot lani. Tudi tu so uvedli nove kazni. Tamkajšnji mediji so poročali, da so mestne oblasti na marčevskem festivalu Fallas, kjer se po mestnih ulicah sprehodijo velike maske, ki jih potem na koncu sežgejo, uvedle 300 evrov kazni za otroke, mlajše od osmih let, ki so jih policisti ujeli pri metanju petard.

Račun za od doma prineseno malico
Na še večjo absurdnost so opozorili starši v nekaterih regijah, kjer so šolske oblasti njihovim otrokom zaračunale šolsko malico, čeprav so jo prinesli od doma in niso jedli malice v šolski menzi. Številni starši so namreč zaradi krize, ki je ostro zarezala v njihove družinske proračune, otrokom malico pripravili doma, da bi tako privarčevali nekaj evrov.

Novosti, med njimi je celo 3.000 evrov kazni za tiste, ki bi balkonske rože namestili na kočljivih mestih, bi lahko madridske oblasti uvedle že do konca leta. Dolores Navarro, mestna svetnica za družino, socialne storitve in državljansko participacijo, pravi, da je glavni namen kazni dvigniti kakovost življenja v prestolnici in ne zgolj zbirati denarja. "Vsak zakon ali regulativa mora imeti neko obliko sankcije. Ljudje se brez neke oblike kazni ne naučijo pravil," je prepričana Navarrova.