Kot so sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, so se dogovorili za nov načrt, s katerim bodo okoli 16.250 prebežnikov premestili v zahodne države. Netanjahu je dejal, da gre za Kanado, Italijo in Nemčijo. Preostalim, okoli 18.000, pa bodo podelili dovoljenje za stalno bivanje v Izraelu.

Množični izgon prebežnikov v afriške države, predvsem Ugando in Ruando, bi se moral začeti danes, a je vrhovno sodišče to odločitev zamrznilo. Načrte oblasti so kritizirali tudi številni borci za človekove pravice, poroča BBC.

Nov načrt premestitve bo uresničen v petih letih.

Denar v zameno za odhod
Izraelska vlada je načrt o izgonu okoli 30.000 afriških prebežnikov iz države sprejela 3. januarja. "Priseljenci imajo jasno izbiro - lahko sodelujejo z nami in odidejo po lastni volji ali pa bomo morali uporabiti drugačna sredstva, ki nam jih daje zakon," je takrat dejal Netanjahu. V skladu s tem načrtom bi izraelska vlada azil podeljevala le še v izjemnih okoliščinah.

Izraelski urad za migracije je že nekaj dni prej začel pozivati prebežnike iz Sudana in Eritreje, naj prostovoljno zapustijo državo, pri čemer je tistim, ki bi odšli do konca marca, ponudil okoli 3.500 dolarjev. Ta načrt je predvideval tudi zaprtje spornega taborišča za prebežnike v puščavi Negev.

Od leta 2013 med Izraelom in Egiptom zid
Po navedbah Netanjahuja je v Izrael, preden je leta 2013 dokončal gradnjo zidu na meji z Egiptom, prišlo okoli 60.000 Afričanov. Med njimi je največ Eritrejcev in Sudancev. Večina trdi, da so od doma pobegnili, ker so bila njihova življenja ogrožena, izraelske oblasti pa so prepričane, da gre za ekonomske migrante.