Afganistan pod nadzorom talibanov

Ašraf Gani je zapustil Kabul, ko so oboroženi talibanski borci obkolili glavno mesto, in se je po nekaterih navedbah zatekel v Tadžikistan. Prek Facebooka je sporočil, da je moral sprejeti težko odločitev in zapustiti državo, da bi preprečil prelivanje krvi v mestu s šestimi milijoni prebivalcev. Ob tem ni razkril, kje je. Hkrati so po družbenih omrežjih zaokrožile fotografije talibanov iz zasedene predsedniške palače.

Talibani so sporočili, da pričakujejo miren prenos oblasti. Na ulicah Kabula sicer vlada kaos, še posebej na cestah proti letališču, saj številni prebivalci želijo zapustiti mesto. Zveza Nato je sporočila, da pomaga pri varovanju letališča v glavnem mestu, ki je ključno za umik državljanov zahodnih zaveznic. Več držav je v Kabulu zaprlo svoja veleposlaništva. Jutri se bo zaradi razmer v Afganistanu sešel Varnostni svet Združenih narodov.

Ašraf Gani naj bi pobegnil v Tadžikistan. Foto: AP
Ašraf Gani naj bi pobegnil v Tadžikistan. Foto: AP

Talibani vstopili v Kabul

Njihov tiskovni predstavnik je sprva zatrdil, da imajo borci navodilo, da ostanejo na robu prestolnice, saj ne želijo spopadov. Afganistanske voditelje, med drugim predsednika Ganija, so pozvali k sodelovanju in prosili za "čimprejšnji miren prenos oblasti". Da se pogovarjajo o prenosu oblasti, je potrdil tudi afganistanski notranji minister, ki je dodal, da bodo varnostne sile še naprej v Kabulu zagotavljale mir in varnost.

A popoldne je predstavnik talibanov sporočil, da so talibanski borci dobili dovoljenje, da vstopijo v mesto, po nekaterih poročilih je iz mesta slišati streljanje, talibani naj bi tudi trgali in z belo barvo prekrivali plakate, na katerih so ženske. Dejal je, da so v mesto vstopili, "da ohranijo red in mir" ter "preprečijo plenjenje po odhodu policijskih sil". V spopadih v predmestjih Kabula naj bi bilo ranjenih okoli 40 ljudi.

Ob tem so talibani že napovedali, kakšen režim želijo vzpostaviti v državi. Zatrdili so, da bodo spoštovali pravice žensk, ki bodo še naprej imele pravico do izobraževanja in dela, prav tako bodo lahko same zapustile domove. Mediji bodo lahko pisali kritično, kazni, kot so usmrtitve, kamenjanje in amputacije, pa bodo odvisne od sodišč. Zatrdili so še, da bodo vsem omogočili, da varno zapustijo mesto, če si to želijo, prav tako bodo vrnitev domov pustili pripadnikom afganistanske vojske.

Talibani nadzirajo že več kot dve tretjini ozemlja države. Foto: Reuters
Talibani nadzirajo že več kot dve tretjini ozemlja države. Foto: Reuters

Predtem padla Mazar i Šarif in Džalalabad

Že v soboto so talibanski uporniki zavzeli tradicionalno protitalibansko "utrdbo" na severu države, mesto Mazar i Šarif, ki so ga oblegali skoraj en teden. Na pomoč vladnim silam sta s svojimi bojevniki prišla tudi vplivna protitalibanska borca Abdul Rašid Dostum in Ata Mohamed Nur, ki pa sta se zdaj prav tako kot vojaki afganistanske vojske umaknila proti sosednjemu Uzbekistanu. Nur je ob tem namignil, da je bila v ozadju predaje Mazar i Šarifa zarota.

Sledila je še predaja Džalalabada, ki leži ob glavni prometni žili, ki Afganistan povezuje s Pakistanom. "Nobenih bojev ni bilo, ker se je guverner predal talibanom," je Reutersu povedal eden izmed tamkajšnjih uradnikov in dodal, da je bil to najboljši način za ohranitev življenj civilistov in za preprečitev vnovičnega uničenja mesta. V talibanskih rokah sta tudi nekdanje ameriško zračno oporišče Bagram in provinca Bamijan.

V izjavi za javnost so talibani zatrdili, da njihovo hitro zasedanje ozemlja (večino večjih mest so zavzeli v le 10 dneh) kaže, da so jim Afganistanci naklonjeni, obenem pa zagotovili, da nikomur, ne državljanom Afganistana ne tujcem, ne želijo nič žalega. Kot so še zapisali, bodo, "kot vedno, branili življenja, lastnino in čast, obenem pa zagotavljali mirno in varno okolje za celoten ljubljeni narod".

Blinken: Vladne sile niso bile sposobne obraniti države

Kljub zagotovilom, da bodo tudi diplomati varni, so ZDA začele pospešeno evakuacijo svojih državljanov, uradnikov in diplomatskega osebja iz Kabula, poroča Reuters. Uradniki Evropske unije so se preselili na skrivno varno lokacijo, več ameriških članov osebja pa deluje z letališča v Kabulu.

Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je v pogovoru za CNN dejal, da "ni bilo v interesu ZDA, da ostanejo v Afganistanu". Dodal je, da so v Washingtonu vložili na milijarde dolarjev za urjenje vladnih sil, te sile očitno niso bile sposobne zaščititi države. "To se je zgodilo še hitreje, kot smo domnevali," je dodal.

Dodal je, da je evakuacija osebja iz veleposlaništva v Kabulu zdaj "misija številka ena". Poteka evakuacije ni komentiral, čeprav je poudaril, da "to ni Sajgon". Komentar se nanaša na umik ZDA iz Vietnama po vojni, ki se je končala leta 1975, ko je bil svet priča posnetkom kaotičnega reševanja osebja veleposlaništva v Sajgonu.

Ameriški vojaški helikopter nad Kabulom. Foto: AP
Ameriški vojaški helikopter nad Kabulom. Foto: AP

Blinken je zagotovil, da si situaciji nista podobni, saj so ZDA uspele doseči cilje, ki so si jih zadale ob odhodu v Afganistan pred 20 leti. Po njegovih besedah so zmanjšale grožnjo, ki sta jo predstavljala Osama bin Laden in teroristična skupina Al Kaida.

Osebje ameriškega veleposlaništva so danes prepeljali na letališče v Kabulu, od koder jih bodo iz države prepeljali z vojaškimi letali. Ameriška zastava, ki je vihrala na stavbi veleposlaništva, je že umaknjena.

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer že pred dnevi odredil, da se v Kabul vrne 3000 vojakov, a z eno samo nalogo: da evakuirajo veleposlaništvo, afganistanske sodelavce in zaveznike. V soboto je Biden v Afganistan poslal še dodatnih 1000 vojakov iz baze v Kuvajtu, 1000 pa jih je bilo tam že prej.

Nemčija zaprla veleposlaništvo, Rusija še ne

Nemčija je zaradi prihoda talibanov v Kabul že zaprla tamkajšnje veleposlaništvo. Varnostne razmere v Afganistanu so se dramatično poslabšale, so na nemškem zunanjem ministrstvu zapisali v opozorilu in nemške državljane pozvali, naj državo nemudoma zapustijo.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je na Twitterju potrdil zaprtje veleposlaništva in dejal, da so osebje veleposlaništva prepeljali na vojaški del letališča v Kabulu. Dodal je, da naj bi se popoldne sešla vladna krizna enota, ki bo začela izvajati takojšnje ukrepe za varen odhod nemškega osebja in drugih ogroženih oseb iz Afganistana.

Kljub vstopu talibanov v Kabul pa Rusija za zdaj ne namerava evakuirati svojega veleposlaništva v afganistanski prestolnici, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Zamir Kabulov, ki je še dodal, da ruski veleposlanik in osebje v Kabulu mirno opravljajo svoje naloge. Rusija se medtem zavzema za diplomatsko rešitev nastalega konflikta, zunanje ministrstvo v Moskvi pa je sporočilo, da spremembe oblasti še ne priznavajo.

Vrsta beguncev čaka na prehod meje s Pakistanom. Številni so iz strahu pred talibani zbežali z domov z le najnujnejšim. Kot APF navaja pričanje 17-letnega Abdullaha, ki je z družino zbežal iz Kunduza, so jih talibani ob zavzetju mesta silili, da so jim pomagali prinašati granate in druga eksplozivna sredstva, družine pa so morale
Vrsta beguncev čaka na prehod meje s Pakistanom. Številni so iz strahu pred talibani zbežali z domov z le najnujnejšim. Kot APF navaja pričanje 17-letnega Abdullaha, ki je z družino zbežal iz Kunduza, so jih talibani ob zavzetju mesta silili, da so jim pomagali prinašati granate in druga eksplozivna sredstva, družine pa so morale "predati" neporočena dekleta za žene talibanskim borcem. Foto: Reuters

Nato: Politična rešitev v Afganistanu bolj nujna kot kadar koli

Zveza Nato je sporočila, da je iskanje politične rešitve konflikta v Afganistanu nujnejše "kot kadar koli prej". "Podpiramo afganistanska prizadevanja za iskanje politične rešitve spora, ki je zdaj nujnejše kot kadar koli prej," je povedal predstavnik zavezništva, ki je še dejal, da Nato pozorno spremlja in ocenjuje situacijo v Afganistanu in pomaga pri ohranjanju operacij na letališču Kabul, da bi Afganistan ostal povezan s svetom.

"Ohranjamo tudi svojo diplomatsko prisotnost v Kabulu. Varnost našega osebja je najpomembnejša in razmeram se še naprej prilagajamo," je dodal predstavnik.

V Kabul je medtem iz drugih delov države v strahu pred talibani pribežalo že več tisoč ljudi, skupno naj bi z domov pobegnilo že več kot 250.000 ljudi. Po poročanju BBC-ja se v prestolnici pred bankami vijejo dolge vrste ljudi, ki želijo dvigniti svoje prihranke, zaradi česar je nekaterim bankam že zmanjkalo denarja.

Zaskrbljenost nad razmerami je izrazil tudi papež Frančišek in pozval k dialogu. "Pridružujem se soglasni zaskrbljenosti glede razmer v Afganistanu," je med molitvijo v Vatikanu dejal papež, ki je izrazil upanje, da bo mogoče rešitev konflikta doseči z dialogom, brez spopadov in nasilja.

Papež je prav tako izrazil prepričanje, da bo le dialog omogočil prebivalcem Afganistana, da se vrnejo na svoje domove in znova zaživijo v miru in varnosti.

V soboto je prek TV-zaslonov prebivalce nagovoril tudi predsednik Ašraf Gani in napovedal remobilizacijo nacionalne vojske, a se že vrstijo ugibanja, ali in kdaj bo napovedal svoj odstop.

Albanija in Severna Makedonija bosta sprejeli afganistanske begunce

Albanija bo na prošnjo ZDA sprejela Afganistance, ki iz države bežijo zaradi vojaške ofenzive talibanov, je sporočil albanski premier Edi Rama. Poudaril je, da ima Albanija kot članica zveze Nato odgovornost sprejeti begunce.

Begunci, ki jih bo sprejela Albanija, bodo tam le začasno. Kasneje naj bi jih sprejele ZDA. Rama je poudaril, da je pomoč tistim, ki iščejo zaščito, tradicija v njegovi državi. Med drugim je Albanija sprejela Jude, ki so jih nacisti preganjali v 20. stoletju. Albanija je postala članica zveze Nato leta 2009.

Afganistanske begunce je pripravljena sprejeti tudi Severna Makedonija, je povedal njen premier Zoran Zaev. Dodal je, da bi jih namestili v hotelih, stroške bi pokrile ZDA. "Afganistan se sooča s humanitarno katastrofo, zato smo strateške partnerje obvestili, da lahko pomagamo v skladu s potrebami," je dejal
Zaev. Napovedal je, da bodo naslednje korake oblikovali v sodelovanju z ZDA.

Talibani nadzorujejo Afganistan