Avtohtoni Brazilci s protesti redno opozarjajo na kršenje njihovih pravic. Foto: Reuters
Avtohtoni Brazilci s protesti redno opozarjajo na kršenje njihovih pravic. Foto: Reuters
Stanje treh ranjencev ostaja resno. Foto: Reuters
Zvezna država Maranhao je že leta prizorišče srditih bojev med gozdarji in avtohtonimi plemeni, ki skušajo ubraniti svoj življenjski prostor pred izsekavanjem. Foto: Reuters

Kmetje so bili oboroženi s puškami in mačetami, 13 pripadnikov plemena Gamela v zaselku Viana pa je bilo po napadu hospitaliziranih, navaja Guardian poročilo misijonarskega sveta za avtohtono prebivalstvo (CIMI).

Med ranjenimi je tudi poglavar plemena, Kum ’Tum Gamela, nekdanji duhovnik in koordinator komisije za pašništvo, ki je prejel več groženj s smrtjo zaradi svoje kampanje za ozemeljske pravice svojega plemena.

Prejšnji petek je tako več deset pripadnikov plemena Gamela zasedlo območje, za katerega trdijo, da je njihovo tradicionalno zemljišče. Zemljišče je bilo zaseženo med vojaško diktaturo med letoma 1964-1985, razdeljeno med lokalne posestnike in se zdaj večinoma uporablja za pašnike za živino.

Pleme Gamela, ki ga sestavlja 400 družin, ki območja niso nikdar zapustile, vztraja, da so jim zemljo ukradli in so v zadnjih treh letih okrepili kampanjo, da se jim zemlja vrne - med drugim so pred kratkim prerezali žičnate ograje, ki razmejujejo farme tamkajšnjih kmetov.

Podkrepljeni z alkoholom nad vaščane
Kmetje, ki trdijo, da je zemlja njihova, so se na to potezo odzvali z nasiljem. Kot navaja CIMI, so po mobilni aplikaciji WhatsApp razširili sporočilo, da so Gamele tatovi in zavojevalci zasebnih zemljišč, nato pa so se zbrali na pikniku, kjer so spili večje količine alkohola in ponoči napadli pleme.

Po pričevanju preživelih so kmetje obkolili naselbino Gamel, izstrelili več strelov, nato pa se z mačetami spravili nad dva moška, pri čemer so enemu odsekali roke in noge, drugemu pa obe roki. O smrtnih žrtvah ne poročajo, ostaja pa stanje treh ranjencev resno.

Pleme Gamela se že vrsto let bojuje proti močnim lokalnim politikom, vključno s Sarneyji, družino bogatih veleposestnikov, ki so na čelu politike Maranhãa.

Po navedbah Gamel so policisti samo stali križemrok, ko se je prelivala kri, borci za pravice avtohtonih ljudstev pa so objavili zvočni posnetek, na katerem lokalna vojaška policija obljublja, da v sporu ne bo posredovala. Po napadu so tisti, ki so še lahko tekli, zbežali v gozd, tako da je mogoče, da se prestrašeni ranjenci še skrivajo.

Aktivisti se bojijo, da napad ne bo zadnji. Maranhão je najrevnejša brazilska država in ena najbolj prežetih z nasiljem. Je tudi na čelu krčenja gozdov, zaradi česar je bilo smrtonosnih sporov med gozdarji oz. kmeti in avtohtonimi skupnostmi, ki skušajo zaščititi svoj življenjski prostor, že kar nekaj.