Leta 1952 je bil Turing namreč kazensko preganjan zaradi "surove nespodobnosti", razlog pa je bila njegova istospolna usmerjenost, saj je javno priznal, da ima razmerje z moškim. Dve leti kasneje je človek, ki je med drugo svetovno vojno pomagal pri dešifriranju nemških sporočil, zakodiranih s strojem Enigma, storil samomor.

Brownovo opravičilo sledi kampanji, ki jo je začel računalniški znanstvenik John Graham Cumming, podprli pa so jo tudi Ian McEwan, znanstvenik Richar Dawkins in borec za pravice gejev Peter Tatchell. Na uradni spletni strani britanske vlade so objavili peticijo, ki jo je podpisalo na tisoče ljudi.

V sporočilu za javnost je britanski premier dejal, da je bilo ravnanje s Turningom krivično, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo, ker ima priložnost, da lahko pove, kako žal mu je, da se je to zgodilo Turningu. Dodal je, da si znanstvenik zasluži priznanje za svoj prispevek človeštvu. "Tako lahko v imenu britanske vlade in vseh, ki živijo svobodno, zahvaljujoč Alanovemu delu, ponosno povem: Žal nam je, zaslužil si je veliko več," je dejal za javnost. Na to so se odzvale tri Turningove nečakinje, ki so vesele in zadovoljne, ker so ljudje priznali nepravičnost.

Tatchell je prav tako pohvalil Brownovo dejanje, hkrati pa je opozoril, da bi si podobno opravičilo zaslužilo še približno 100.000 britanskih moških, s katerimi so ravnali podobno. "Izpostavljanje Turninga samo zato, ker je slaven, je napačno," je dejal.

Turninga so namreč po obsodbi eksperimentalno kemično kastrirali, onemogočeno pa mu je bilo tudi delo v komunikacijskem štabu britanske vlade. S svojim znanjem je pripomogel k razvoju računalništva in umetne inteligence. Leta 1936 je poskrbel za konceptualno in filozofsko osnovo za razvoj računalništva. Po vojni je delal za številne institucije, vključno z Univerzo v Manchestru, kjer je delal pri projektu Manchester Mark 1, ki je eden prvih modernejših računalnikov. Leta 2001 so mu v Manchestru postavili spomenik.