To je bil doslej največji protest v 10-mesečni kampanji, ki se je začela novembra lani v New Yorku. Zaposleni v industriji hitre prehrane želijo oblikovati skupen sindikat, ki bi se potem pogajal o višjih plačah. Delavci zahtevajo plačilo 15 dolarjev na uro, kar je več kot podvojitev ob zdajšnjih 7,25 dolarja na urno, kolikor znaša minimalna urna postavka. Bela hiša, člani kongresa in nekateri ekonomisti so sicer pozvali k dvigu minimalne urne postavke na devet evrov.

Protesti so po mnenju ameriškega ministra za delo Thomasa Pereza jasno pokazali, da je treba dvigniti minimalno plačo.

Velika razhajanja med dobičkom podjetij in maso plač
Skupina Fast Food Forward s sedežem v New Yorku je na največje ponudnike hitre prehrane, med njimi McDonald's, Wendy's, Burger King, Taco Bell in KFC, naslovila pismo, v katerem opozarja na razhajanja med visokimi dobički podjetij in plačami, ki jih prejemajo njihovi zaposleni. "Lani je vaš skupni dobiček znašal 7,35 milijarde dolarjev. Večina vaših delavcev pa je prejela manj kot 11.200 dolarjev letne plače, kolikor znaša meja revščine. To je sramotno in nedopustno," so zapisali v pismu. Ob tem so opozorili, da so številni delavci, ki se združujejo v sindikate, tarče različnih ukrepov, od odpuščanja do zmanjšanja delovnih ur.

Ameriška federacija trgovcev (NRF) je proteste označila za "teater, ki mu orkestrujejo organizirani delavci." V družbah McDonald's in Burger King so v odzivu na proteste dejali, da ne določajo višine plač v franšizah, ki sicer upravljajo z večino njunih restavracij v ZDA. Pri McDonald'su so ob tem zapisali, da se v njihovih lastnih restavracijah plačilo sicer začne z minimalno urno postavko, a so delavci plačani glede na njihov položaj in izkušnje. Hkrati pa opozarjajo, da bi dvig minimalne plače povzročil dvig stroškov, kar bi povzročilo dvig cen za potrošnike.