Charlie Hebdo je v eni izmed zadnjih izdaj objavil tudi karikaturo turškega predsednika Erdogana, kar je sprožilo proteste turškega državnega vodstva. Foto: EPA
Charlie Hebdo je v eni izmed zadnjih izdaj objavil tudi karikaturo turškega predsednika Erdogana, kar je sprožilo proteste turškega državnega vodstva. Foto: EPA

V času enega meseca so skrajneži v Franciji izvedli tri napade. 25. septembra sta bila pred nekdanjim uredništvom Charlie Hebdoja – po vnovični objavi spornih karikatur ob začetku sojenja za napad leta 2015 – ranjena dva človeka. 16. oktobra je bil pred srednjo šolo okrutno umorjen učitelj Samuel Paty, ki je učencem v sklopu predavanj o svobodi govora pokazal dve karikaturi Charlie Hebdoja. 29. oktobra je v cerkvi v Nici napadalec ubil tri ljudi, njegov nagib ni znan.

Voditelji EU-ja so v skupni izjavi najstrožje obsodili te napade, ki "predstavljajo napade na naše skupne vrednote". V mestih po Franciji so potekali shodi solidarnosti z umorjenim učiteljem in v podporo svobodi izražanja.

Napade je obsodilo tudi več muslimanskih držav in organizacij, ki pa so sočasno izrazile tudi nasprotovanje karikaturam. Organizacija islamskega sodelovanja je denimo obsodila "vsa dejanja terorja v imenu religije" in pozvala proti "ponavljajočim se objavam blasfemičnih karikatur".

Macron krovni muslimanski organizaciji postavil ultimat za listino "vrednot republike"

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po napadih zavzel za sekularne vrednote, francoski laïcité in svobodo izražanja, pripravil zakonodajo proti "islamskemu separatizmu" in predstavnike krovnega združenja muslimanskih organizacij pozval k podpisu listine z "vrednotami republike". Na spominski slovesnosti za umorjenega učitelja je po navedbah Guardiana dejal, da "Francija nikoli ne bo prenehala risati karikatur".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in pakistanski premier Imran Khan sta Macrona – tudi zaradi njegove izjave iz časa pred napadi, da je islam v krizi – obtožila islamofobije. Erdogan in več arabskih držav so pozvali k bojkotu francoskih izdelkov, v Bangladešu, Pakistanu in na palestinskih ozemljih pa so potekali množični protesti proti karikaturam in Macronu.

Protesti proti karikaturam in Macronu v pakistanskem mestu Karači. Foto: EPA
Protesti proti karikaturam in Macronu v pakistanskem mestu Karači. Foto: EPA

Na MMC-ju smo sogovornike spraševali, zakaj islam nasprotuje upodabljanju prerokov, zakaj so karikature (lahko) žaljive in v kolikšni meri so napadi radikalcev odziv nanje. Ne moremo mimo vprašanja upravičenosti objav karikatur.

Islamska skupnost Slovenije je v odzivu na aktualno dogajanje za MMC zapisala, da nasprotujejo vsakemu nasilju, "ker je nasilje v imenu vere nasilje zoper vero". Dodali so, da "terorizem uničuje človeštvo, kar je nesprejemljivo".

Svobodo govora in tiska so označili kot pomembni vrednoti in dosežka moderne demokratične družbe, ki jo moramo ščititi in razvijati. "Če se svoboda govora zlorablja za širjenje sovraštva, potem je to vprašanje za institucije sistema, ki skrbijo za skupno dobro," so še zapisali.

Zakaj islam nasprotuje upodabljanju Mohameda?

Mohamed je kot božji poslanec del muslimanskega creda 'Verujem v Vzvišenega Boga in priznavam Muhammeda kot Božjega poslanca'. "Njegovo ime se torej omenja v glavnem temelju islamskega verovanja in je pogoj za vsakršno nadaljnje dejanje," na vprašanje odgovarja Islamska skupnost Slovenije. Spoštovanje Mohameda je v sekularnem svetu po njihovih navedbah primerljivo s spoštovanjem himne ali zastave: "To sta vrednoti, ki se brezpogojno spoštujeta."

Vse muslimanske šole se strinjajo, da se Mohameda ne upodablja. Prepoved upodabljanja v islamu, tako kot v judovstvu, še posebej velja za svete prostore. "V nobenem muslimanskem svetem prostoru ni upodobitev oseb ali živali. Svoje sakralne prostore muslimani okrašujejo s kaligrafskimi napisi določenih koranskih verzov, ki imajo pomembna verska, etična in univerzalna sporočila," pojasnjuje Islamska skupnost Slovenije.

Sociolog religije Marjan Smrke sicer meni, da vprašanje upodabljana Mohameda za večino muslimanov tega sveta ni najpomembnejše vprašanje v življenju. "Za radikalce pa je postalo tisto, kar je Karl Marx v svoji opredelitvi smisla religije imenoval point d'honneur, zadeva časti, ki se veže na številne socialne frustracije, ki pa so popolnoma drugega izvora kot samo vprašanje podob."

Med muslimanske šole, ki imajo ikonoklastičen odnos do podob, tj. usmerjen v uničevanje podob in preganjanje ustvarjalcev, spadajo radikalne ločine, kot so vahabiti in neovahabiti oziroma doktrine salafizma. Ikonoklazem sicer ni značilen zgolj za islam, temveč se pogosto pojavi pri novejših religijah glede na starejše, kot se je nekoč tudi pri zgodnjem krščanstvu in judovstvu.

Turške oblasti so Hagiji Sofiji letos odvzele status muzeja in jo po 85 letih znova spremenile v mošejo. V muslimanskih svetih prostorih upodobitve živih bitij niso dovoljene, zato so krščanske freske v zgradbi prekrili s koranskimi zapisi. Foto: Reuters
Turške oblasti so Hagiji Sofiji letos odvzele status muzeja in jo po 85 letih znova spremenile v mošejo. V muslimanskih svetih prostorih upodobitve živih bitij niso dovoljene, zato so krščanske freske v zgradbi prekrili s koranskimi zapisi. Foto: Reuters

Kaj je na francoskih karikaturah?

Satira je kot žanr umetniškega izražanja, ki uporablja humor, ironijo, pretiravanje in posmeh za osvetljevanje in kritiziranje dogajanja v politiki in ob aktualnih temah, deležna večje svobode izražanja. Deveti člen Resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope o svobodi izražanja in spoštovanja verskih prepričanj navaja, da se pretiravanje v satiri prav zato ne sme razumeti kot provokacija.

Karikature Mohameda, ki so jih v zadnjih 15 letih objavili evropski časopisi in revije, so po navedbah avtorjev uperjene proti terorističnim napadalcem. "Kritiziramo samo določeno obliko ekstremističnega islama, čeprav v specifični in satirično pretirani obliki," je leta 2012 v intervjuju za Der Spiegel dejal v napadu čez tri leta ubiti odgovorni urednik Charlie Hebdoja Stéphane CharbonnierCharb.

V nekaterih izmed karikatur je kot terorist upodobljen Mohamed, ki je prerok vseh muslimanov. Ameriška profesorica mednarodne politike Asma Barlas ob tem sprašuje, kaj je v tem še sploh satiričnega. "Kar zadeva domnevno ironijo takšnih predstav preroka – kaj je pri njih satirično, če muslimane obravnavajo kot rojene teroriste v nastajanju?" je zapisala v mnenjskem prispevku za Al Džaziro.

Ena izmed karikatur danskega časopisa Jyllands Posten iz leta 2005, ki jo je leto pozneje poobjavil tudi Charlie Hebdo, prikazuje Mohameda z bombo namesto turbana na glavi. Charlie Hebdo je nato leta 2012 objavil novo serijo, v kateri je Mohamed na dveh karikaturah prikazan kot gol moški, klečeč na vseh štirih okončinah, z napisom "zvezda je rojena" čez zadnjico.

To fotografijo naj bi učencem pokazal tudi umorjeni učitelj Paty, navedbe francoskega tožilca prenaša Wall Street Journal. Pri tem naj bi muslimanske učence pozval, da lahko zapustijo učilnico.

V več francoskih mestih so po umoru učitelja Patyja na zgradbe projicirali karikature Mohameda časopisa Charlie Hebdo. Foto: EPA
V več francoskih mestih so po umoru učitelja Patyja na zgradbe projicirali karikature Mohameda časopisa Charlie Hebdo. Foto: EPA

Med svobodo izražanja in žaljenjem

Charlie Hebdo sicer redno preizkuša meje svobode izražanja, tudi s spolnimi karikaturami, ki užalijo skoraj vse, je letos zapisal Associated Press. Na naslovnico so umestili že risbe trupel begunskih otrok, žrtev koronavirusa, svetovnih voditeljev (nazadnje Erdogana), neonaciste, papeže itd. Po umoru francoskega učitelja so na naslovnico dali risbo z dvema krstama, v eni je bilo telo, v drugi glava.

"Karikature objavljamo vsak teden, vendar jih ljudje za vojno napoved označijo le takrat, kadar gre za preroka ali radikalni islam. Ko se začne govoriti, da takšnih risb ne smemo delati, se bo kmalu podobno zgodilo z drugimi, manj škodljivimi upodobitvami," je pravico do izražanja leta 2012 odločno branil takratni urednik Charb, ki je v intervjuju za Der Spiegel izrekel tudi besede "risba ni še nikogar ubila".

Asma Barlas na drugi strani trdi, da omenjene karikature Mohameda utrjuje družbeno neenakost. "Moralo bi biti omogočeno obsoditi muslimane, ki ubijajo zaradi karikatur preroka, in sočasno prepoznati, da je namen karikatur prikazati epistemsko oblast nad muslimani, že tako ranljivo manjšino v Franciji in Evropi," je zapisala za Al Džaziro.

Sedanji urednik Charlie Hebdoja, Laurent Sourisseau – Riss, ki je bil v napadu pred petimi leti ranjen in je od takrat zaradi neprestanih groženj pod policijsko zaščito, je na sodišču dejal, da ne obžaluje objave karikatur in da ne želi "biti odvisen od nore arbitrarnosti fanatikov". V nedavnem intervjuju za AP pa je dejal, da "Francija potrebuje odločno ukrepanje za končanje islamizma, a mora tudi obsoditi najmanjšo gesto, netolerantno ali sovražno besedo, proti Francozom z migrantskim ozadjem".

Okoliščine letošnjih napadov v Franciji

Prvi napad se je zgodil 25. septembra, ko je napadalec pred nekdanjim uredništvom satirične revije Charlie Hebdo z nožem ranil dva človeka. 25-letni napadalec je sicer nameraval požgati uredništvo revije, v videoposnetku pred napadom pa je dejal, da gre za maščevanje za karikature, poroča France 24. Charlie Hebdo je konec oktobra, dan pred začetkom sojenja za napad pred petimi leti, znova objavil 12 karikatur Mohameda.

Gre za iste karikature, ki jih je leta 2005 objavil danski časopis Jyllands Posten, leto pozneje jih je poobjavil Charlie Hebdo, ki je leta 2012 nato objavil še serijo svojih karikatur. Leta 2015 sta dva napadalca izvedla strelski pokol na uredništvu časopisa, v katerem sta ubila 12 ljudi, pri čemer naj bi vzklikala, da sta "maščevala preroka". Z njima povezani napadalec je sočasno v judovski trgovini v Parizu zajel več talcev in štiri tudi ubil.

Dve od teh 12 karikatur naj bi v razredu med poučevanjem o svobodi izražanja pokazal tudi srednješolski učitelj Samuel Paty. 16. oktobra ga je pred šolo z nožem okrutno umoril 18-letnik, ki je žrtev obglavil. Še preden ga je policija ubila, je na spletu zapisal, da je "maščeval preroka", navaja Guardian.

Po umoru učitelja so v Franciji potekali množični shodi. Geslo #jazsemprofesor (#JeSuisProf se je po vzoru gesla #jazsemcharlie #JeSuisCharlie izpred petih let razširilo po družbenih omrežjih. Foto: Reuters
Po umoru učitelja so v Franciji potekali množični shodi. Geslo #jazsemprofesor (#JeSuisProf se je po vzoru gesla #jazsemcharlie #JeSuisCharlie izpred petih let razširilo po družbenih omrežjih. Foto: Reuters

Prezelj: Kombinacija prizadetih čustev in organiziranega terorizma

Varnostnemu strokovnjaku smo postavili vprašanje, ali gre pri napadih v povezavi s karikaturami za tako močno prizadeta verska čustva posameznikov ali za del širše teroristične agende.

"Oboje. Prav ta kombinacija obeh motivov se kaže za smrtonosno. Nekateri napadalci so delovali samoiniciativno, v nekaterih primerih pa so prestali različne procese psihološke priprave na napad," odgovarja obramboslovec Iztok Prezelj. Sogovornik opozarja tudi na radikalizacijo na spletu in temnem spletu, prek katerih se lahko posameznik "radikalizira sam".

Napadi islamskih skrajnežev običajno sprožijo tudi val nasilja nad muslimansko populacijo neke države. V Avstriji so po nedavnem terorističnem napadu na Dunaju, v katerem so bili ubiti štirje ljudje, še 20 pa ranjenih, v organizaciji za pomoč žrtvam islamofobije Dokustelle zaznali porast nasilja. Dan po napadu naj bi več učiteljev v razredu govorilo o "usranih muslimanih", na več ljudi so pljuvali, v eni izmed bolnišnic pa je neki moški muslimanski ženski zabičal, da bi jih morali vse pobiti, poroča Al Džazira.

Okrepljeno varovanje po napadu v Nici. Foto: Reuters
Okrepljeno varovanje po napadu v Nici. Foto: Reuters

Prezlja smo vprašali, ali je večanje sovraštva do vseh muslimanov tudi del agende teroristov. Sogovornik odgovarja, da je to del agende bolj organiziranih skupin: "Kar vidimo tukaj, je spirala nasilja. Obstajajo skupine ekstremistov, ki se zavedajo, da ne morejo premagati celotne države ali kulture ali religije, lahko pa jim vsejejo velik strah. Državo lahko prisilijo v represivno odzivanje, ki bo imelo potencial, da spodkoplje samo odzivajočo se državo."

Francoska in avstrijska vlada sta se po napadih odzvali s krepitvijo varnostnih sil na ulicah in zapiranjem mošej v Parizu oz. na Dunaju. Zato smo sogovornika vprašali, ali so mošeje glavni kraj radikalizacije skrajnežev.

"Primeri zadnjih 20 let v Evropi, po 11. septembru, so pokazali, da se radikalizacija lahko izvaja v mošejah, se pa v veliki meri izvaja tudi v kulturnih skupnostih, društvih in na spletu. Le v manjšem delu mošej, če pogledamo Veliko Britanijo, so imami radikalizirali ljudi za napade ali borbo za IS v tujini. Kar povprek obsojati mošeje ni primerno," razlaga profesor obramboslovja in ponovi, da se radikalizacija dogaja v mošejah, kulturnih društvih, nevladnih organizacijah in na spletu. Proti zadnji obliki bodo morale države okrepiti delovanje, dodaja sogovornik.

Ikonoklastične le radikalne muslimanske skupine

Islam se pogosto označuje za ikonoklastično religijo, kar pa za njen večinski del danes ne drži. Ikonoklazem najradikalneje zagovarjajo vahabiti oz. neovahabiti oziroma vse doktrine salafizma, ki imajo različne podaljške v radikalnih skupinah, je za MMC sporočil religiolog Marjan Smrke.

Religija lahko goji naklonjenost do čaščenja podob – ikonodulstvo, podobam lahko bolj ali manj nasprotuje – anikonizem, ali pa je naravnana ikonoklastično, to pomeni, da spodbuja k uničevanju podob in preganjanju upodabljevavcev oz. častilcev podob, pojasnjuje Smrke. Islam je, enako kot judovstvo, večinoma naravnan anikonistično.

Ikonoklastičnost zgodnjega islama pa ni značilna zgolj za islam, temveč se pogosto pojavi pri novejših religijah glede na starejše. Smrke navaja ikonoklazem bibličnega Mojzesa proti starejšim religijam, ikonoklazem zgodnjega krščanstva proti antičnim verstvom in ikonoklazem protestantizma proti katolicizmu ter ikonoklazem islama proti krščanstvu.

"Potem ko je stara religija s svojimi simboli že popolnoma popisala tablo, kar je tudi oblika agresije, nova religija vidi priložnost v tem, da uporabi gobo," razlaga.

V številnih tujih člankih in novinarskih prispevkih lahko preberemo, da prepovedi upodabljanja ni nikjer v Koranu, temveč se je razvila pozneje. Omenjeno pa je nasprotovanje podobam, in sicer v 21. suri med 52. in 58. verzom.

Zgodovinsko nasprotovanje upodabljanju se v islamu in judovstvu kaže tudi v umetnosti. Glavno področje umetniškega izražanja v islamu je arhitektura, in ne denimo slikarstvo, pojasnjuje Smrke. Na fotografiji mošeja El Saleh v Jemnu. Foto: EPA
Zgodovinsko nasprotovanje upodabljanju se v islamu in judovstvu kaže tudi v umetnosti. Glavno področje umetniškega izražanja v islamu je arhitektura, in ne denimo slikarstvo, pojasnjuje Smrke. Na fotografiji mošeja El Saleh v Jemnu. Foto: EPA

Anikonistična naravnanost islama ima svoje korenine v 7. stoletju, ko se je religija razvijala ob boku zgodnjemu krščanstvu in judovstvu, ki sta prav tako nasprotovali upodabljanju.

"Islamsko učenje se je razvijalo v Meki v 7. stoletju, kot nasprotje politeizmu, imelo je isti ideal, etični monoteizem, kot sta ga imela judovstvo in krščanstvo," pojasnjuje Islamska skupnost Slovenije, zato je med temi religijami tudi več stičišč verovanja.

Med njimi je denimo druga judovsko-krščanska Biblija, ki v drugi knjigi (Šemot oz. Exodus) navaja (t. i. druga božja zapoved): "Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bo imelo oblike tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog ..." V to verujejo tudi muslimani.

Muslimani nasprotujejo upodabljanju prerokov, da se pri vernikih ne bi razvilo malikovanje, ali z besedami Smrketa, "da podoba ne bi prevladala nad vsebino".

Čeprav v sakralnih objektih ni figurativnega in likovnega upovedovanja, pa je to bilo v različnih islamskih kulturah vseeno prisotno. Upodabljali so se tudi številni zgodovinski ali kulturni pomembneži. Smrke pojasnjuje, da je bilo upodabljane najpogostejše med šiiti, predvsem na območju današnjega Irana, kjer so upodabljali tudi tudi imame in celo Mohameda, ki pa je imel pri tem zastrt ali prazen obraz.

Sunitski in šiitski učenjaki razdeljeni glede filmov o Mohamedu

Vprašanja upodabljanja Mohameda razdvaja tudi največji ločini v islamu – sunite in šiite. Sunitska ločina striktno nasprotuje vsakršnim vizualnim upodobitvam prerokov in s tem tudi Mohameda.

Šiitska ločina se s tem načeloma strinja, vendar je njen pristop ponekod manj rigorozen. Eden največjih šiitskih učenjakov, danes 90-letni ajatola Al Sistani, je v svojih fatvah denimo zapisal, da uprizarjanje Mohameda v filmih ni sporno, če je to narejeno spoštljivo.

Prvi film o Mohamedu Sporočilo (The Message v angleščini oz. Mohamed, božji poslanec v arabščini) je zato sirsko-ameriški režiser Moustapha Al Akkad leta 1976 posnel tako, da Mohamad nikoli ni bil zares upodobljen. V prizorih nikoli ni navzoč na kameri ali pa je prizor posnet iz njegovega zornega kota.

Zadnji film o Mohamedu, ki prav tako nosi naslov Mohamed, božji poslanec je leta 2015 posnel iranski režiser Madžid Madžidi. Tudi v tem filmu Mohamad ni neposredno upodobljen, temveč režiser njegovo prisotnost nakaže z igro senc in luči ali ga snema s hrbta.

Madžidija sta k snemanju spodbudila objava karikatur Mohameda v Jyllands Postnu in "nov val islamofobije na Zahodu". Islam je želel s filmom prikazati v boljši luči, "saj je v zahodni interpretaciji poln nasilja in terorizma", je dejal po poročanju Radia Svobodna Evropa.

Kljub temu je najprestižnejša sunitska univerza, Al Azhar v Egiptu, protestirala proti filmu. "Ta zadeva je že urejena. Šeriat prepoveduje poosebljanje prerokov," je za Reuters povedal rektor univerze Abdel Fatah Al Avari, prizadelo pa naj bi jih predvsem to, da je igralec, ki je igral Mohameda, v drugih filmih "včasih slepi pijanec, včasih ženskar, nato pa naj bi upodobil preroka".

Na vprašanje, zakaj znotraj islama nastajajo tolikšne razlike, v Islamski skupnosti Slovenije odgovarjajo: "Pogled na določeno vprašanje je proces, ki se je razvijal skozi idžmo/konsenz učenjakov in qijas/analogijo o določenem vprašanju. Danes to delajo akademije, svet muftijev ali učenjakov na določenem področju, ipd." V različnih islamskih šolah se je odnos do tega torej razvijal različno.

V digitalnem svetu naprave nenehno generirajo podobe. Na  prizor žalovanja za umrlim pesnikom, glasbenikom in skladateljem Mohamedom Rezo Šadžarianom. Foto: EPA
V digitalnem svetu naprave nenehno generirajo podobe. Na prizor žalovanja za umrlim pesnikom, glasbenikom in skladateljem Mohamedom Rezo Šadžarianom. Foto: EPA

Zlagan odnos ikonoklastov v digitalnem svetu podob

Če ves muslimanski svet dejavno nasprotuje upodabljanju prerokov, pa imajo zgolj manjšinske in najradikalnejše ločine ikonoklastičen odnos do podob. Salafisti podobam ne samo nasprotujejo, temveč pozivajo k uničevanju podob in upodabljavcev.

Pri tem pa skrajneži uporabljajo mobilne telefone in družbena omrežja, na katerih komunikacija poteka prav prek podob. Tudi 18-letni morilec francoskega učitelja je po napadu na splet naložil fotografijo obglavljenega trupla in pripisal, da je "maščeval preroka".

"Menim, da digitaliziran svet, svet digitalnih podob, ikonoklaste postavlja v položaj, ko se morajo vprašati, ali je njihovo stališče sploh na kakršen koli način še mogoče, ne da bi bilo zlagano. Ko namreč uporabljajo digitalne naprave, uporabljajo naprave, ki neprenehoma generirajo ravno podobe," meni profesor Smrke.