Direktiva bi lahko izboljšala status delavcev v platformnih podjetjih, kot je Uber. Foto: Reuters
Direktiva bi lahko izboljšala status delavcev v platformnih podjetjih, kot je Uber. Foto: Reuters

Ti delavci bi lahko tako prišli do plačanega dopusta, upokojitve in socialne varnosti.

Direktiva prinaša pravilo obrnjenega dokaznega bremena. To pomeni, da mora digitalna platforma dokazati, da tisti, ki delajo zanje, niso delavci. Zdaj velja, da je to naloga delavca, ki mora prepoznati kršitev ter se nato odločiti za običajno drago in dolgo sodno pot.

Direktiva določa tudi, da če se bo za enega od delavcev izkazalo, da je v delovnem razmerju, bo inšpekcijski nadzor obvezen za vse delavce. Zagotovljeni bosta še osnovna transparentnost algoritmov ter večja vloga sindikata.

Predsednica sindikata Mladi plus Mojca Žerak je dejala: "Te sestavine, če bodo res ostale v dogovoru in pozneje v evropski direktivi, bodo pomenile prvi korak k izboljšanju delavcev v platformnih podjetjih in začetek zagotavljanja osnovnih delavskih pravic tudi njim."

Prihodki platform so se med letoma 2016 in 2020 povečali s približno treh milijard evrov na okoli 14 milijard evrov, število delavcev na platformah pa naj bi do leta 2025 doseglo 43 milijonov.

Za pogajalci so naporna štiri leta. Ozadje je predstavila sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc: "Evropski parlament je zelo progresiven na tem področju, na drugi strani pa Svet EU-ja, torej v bistvu vlade držav članic, želijo nekako onemogočiti te napredne rešitve."

Ko bosta Evropski parlament in Svet uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo vključijo v nacionalno zakonodajo.