Italijanski dnevnik se je spravil na tržaškega pisatelja. Foto: BoBo
Italijanski dnevnik se je spravil na tržaškega pisatelja. Foto: BoBo
Bazovica
Spomenik eksodusa Istranov in Dalmatincev pred fojbo v Bazovici. Foto: BoBo

Ob izdu Pahorjeve avtobiografije Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin) je osmi najbolj brani dnevnik v Italiji objavil celostranski članek z naslovom "Pahor ne priznava fojb in eksodusa. Zgodovina ga zanika", s podnaslovom "Slovenski pisatelj z italijanskim državljanstvom zmanjšuje tragedijo in kritizira državne predsednike, od Ciampija do Napolitana" in z malim vmesnim naslovom "Partizan. Zelo dolga serija netočnosti zaradi ultranacionalizma".

Avtor članka Riccardo Pelliccetti očita Pahorju, da je osvojil Titove zahteve po sedmi jugoslovanski republiki, pri čemer ne priznava istrskega eksodusa in fojb, saj naj bi po njegovem mnenju v fojbah končalo le nekaj sto ljudi, medtem ko je šlo po pisanju italijanskega dnevnika za tragedijo. Članek se konča s trditvijo, da Pahor dokazuje gnus do dneva spomina na fojbe in da so po njegovem prepričanju kriminalci Italijani.

Udarec pisatelju, ki si upa govoriti na glas
Po poročanju spletnega portala Slomedia gre za oseben, predvsem pa nizek udarec proti prvemu "ambasadorju Slovencev, ki živimo v Italiji, in verjetno najbolj poznanemu živečemu Slovencu nasploh". Gre za udarec "pokončnemu velikemu pisatelju, starosti vseh nas, ki si upa povedati in zapisati, kar mnogi mislijo, toda zamolčijo ali, še huje, enostavno prikimavajo. In je tudi res, da je bil Boris Pahor včasih, ob delnih izjemah, povsem osamljen".

"Gre za fascinantno fresko Italije v dvajsetem stoletju na vzhodni meji, v kateri se prepletajo zgodovinske epizode, osebna dogajanja in pristranski viri, spretno pomešani v kaši s protiitalijanskimi čustvi," piše v časopisnem članku Il Giornala. "Boris Pahor Niti ne preseneča v svoji avtobiografiji, ki je močno nagnjena do takih čustev, ki izkazujejo skoraj grozo za stoletje Italije v Trstu."

"Gre za skrajni nacionalizem, ki je vodilni motiv vseh strani, tudi tistih najbolj dramatičnih," nadaljuje avtor članka, ki je prepričan, da je Pahor leta 1954 kot neuvrščeni komunist z zanosom osvojil Titove zahteve po sedmi jugoslovanski republiki. Šlo je "za rano, ki se ni nikoli zacelila, tako da zdaj ne priznava fojb".

Pelliccetti: Pahor je ultranacionalist
V zadnjem poglavju Pahorjeve avtobiografije se po mnenju Pelliccettija Pahor izkaže za ultranacionalista v svojem odnosu do italijanskega predsednika Girogia Napolitana. Pahor se namreč sprašuje, ali je Napolitano pozabil na to, da so na tem ozemlju živeli le Slovenci in da je mirovna konferenca leta 1947 vrnila Jugoslaviji, zdaj Sloveniji, le ozemlje, kjer so Slovenci od vedno živeli.

Pisec članka odgovarja, da bi želel napisati, da je Pahor le slabo informiran, vendar v resnici dobro ve, da laže. "Od kod je torej 350.000 beguncev?" se sprašuje Pelliccetti in dodaja, da so v "obmorskih mestih, od Reke do Pulja, od Zadra do Kopra, bili Italijani v večini, kar dokazujejo uradni dokumenti."

Pelliccetti še meni, da Pahor tudi ne priznava fojb in govori o še nerazčiščenem številu odpeljanih s strani jugoslovanske vojske, ki je osvobodila Trst. "Po mnenju nekaterih - tako Boris Pahor - je šlo za 5.000 odpeljanih, po mnenju drugih 4.000, po zadnjih raziskavah pa za 3.500 odpeljanih, med katerimi pa jih je samo del končal v fojbah. Po Pahorjevem mnenju, ki torej osvaja teze zgodovinarke Aleksandre Kerševan, je v fojbah le nekaj sto ljudi," je še poročal Il Giornale.