ICJ je namreč leta 2007 razsodil, da Srbija oziroma nekdanja Zvezna republika Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, a ga ni poskusila preprečiti.

Izetbegović je po posvetu, na katerem je sodelovalo več kot sto strokovnjakov, predstavnikov bošnjaških nevladnih organizacij, univerzitetnih profesorjev, pravnih strokovnjakov in drugih javnih osebnosti v Sarajevu, pa tudi 50 politikov, potrdil, da je bilo splošno stališče udeležencev, da BiH mora vložiti zahtevo za revizijo sodbe. "Prihodnji teden bomo predali zahtevo za revizijo sodbe v Haagu," je napovedal Izetbegović.

Bošnjaški član predsedstva BiH-a je dodal, da so štirje izjemni pravni strokovnjaki pripravili zahtevo za revizijo na podlagi dokazov, s katerimi je mogoče ugotoviti, da genocid ni bil storjen samo v Srebrenici, ampak po celotnem BiH-u ter da je pri tem sodeloval tudi režim takratnega, zdaj že pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Dokaze za to so dolgo zbirali, je dejal, dokončno pa so jih zbrali na pred kratkem končanem sojenju proti poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Izetbegović je dodal, da je treba sodnikom ICJ-ja dokazati, da je več tisoč vojakov iz Srbije sodelovalo v oboroženem zločinskem dejanju v BiH-u in da je uradni Beograd to obilno financiral.

Zatrdil je tudi še, da ima pravni zastopnik Sakib Softić še vedno veljavno pooblastilo za zastopanje BiH-a pred ICJ-jem.

Zahtevi nasprotujejo bosanski Srbi
Vložitev zahteve za revizijo močno podpirajo bošnjaške nevladne organizacije v BiH-u, nasprotujejo pa ji predstavniki bosanskih Srbov. Predsedujoči predsedstvu BiH-a, bosanski Srb Mladen Ivanić, je tako že opozarjal, da mora uradno odločitev o vložitvi zahteve za revizijo sprejeti predsedstvo BiH-a in da vsakršni drugačni pristopi niso v skladu z ustavo.

Izetbegović je sicer zavrnil vse ugovore predstavnikov bosanskih Srbov, srbske entitete Republike Srbske ter Srbije na sprožitev postopka. Ocenil je, da gre za politične in ne pravne argumente. "Zanima nas proces sprave na podlagi dejstev," je poudaril.

Po mnenju Izetbegovića se ni bati, da bi se BiH znova znašel v politični krizi. "Kriza bo, a ne takšna, s kakršno nam grozijo," je dodal. Meni, da zahteva za revizijo nikomur ne odvzema nikakršnih pravic. Z oviranjem revizije sodbe pa bi odvzeli pravico do resnice, ki jo morajo ugotoviti nepristranski mednarodni sodniki, je še dejal Izetbegović.

Ali bodo novi dokazi zadoščali?
Skrajni rok za vložitev zahteve po reviziji je 26. februar, ko bo minilo 10 let od izreka sodbe. Po vložitvi zahteve za revizijo ICJ postopka sicer ne sproži samodejno, ampak najprej presodi, ali novi dokazi zadoščajo za sprožitev postopka.