Prizadevali si bodo predvsem za izboljšanje strategije zavezništva, da bi se lažje spopadli z grožnjami terorizma. Na dnevnem redu bo tudi Afganistan, v katerem se stanje iz meseca v mesec slabša.

Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair bosta voditelje preostalih 24 članic pozvala k napotitvi dodatnih vojakov v misijo Isaf v Afganistanu in k ukrepom, ki bi olajšali izvedbo misije. Bush je še pred začetkom vrha zaveznice pozval, naj okrepijo sile v Afganistanu.

Gordijski vozel, imenovan Afganistan
Razmere v tej državi so namreč vse bolj napete, zavezništvo pa se spopada tudi z nesoglasji v lastnih vrstah glede vprašanja številčnosti in vplivnosti misije Isaf. Zlasti v Berlinu menijo, da z napotitvami novih vojakov ne kaže prehitevati dogodkov. Po drugi strani je latvijska predsednica Vaira Vike Freiberga zavezništvo posvarila pred polovičarstvom v Afganistanu.

Na dvodnevnem vrhu, ki bo tokrat minil brez povabil novim članicam, bodo veliko časa namenili operaciji zavezništva v Afganistanu, kjer so varnostne razmere vse slabše. Udeležuje se ga tudi slovenski premier Janez Janša v spremstvu zunanjega in obrambnega ministra, Dimitrija Rupla in Karla Erjavca. Rupel je še pred začetkom vrha dejal, da je Slovenija naklonjena spodbudnemu odnosu Nata do Hrvaške, Makedonije in Albanije, prizadeva pa si tudi za čimprejšnje povabilo Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini v Partnerstvu za mir.

Slovenija s 66 vojaki v Afganistanu
V Afganistanu je trenutno približno 30.000 vojakov iz 37 držav, med njimi je tudi 54 Slovencev, po napovedih iz delegacije pa naj bi se njihovo število povišalo za 12 vojakov. Slovenski vojaki delujejo v mirnejšem zahodnem delu Afganistana, v Heratu in Kabulu.

V Rigi tudi Putin?
V Rigi so se razširile govorice, da naj bi tja na lastno pobudo prišel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, namen njegovega obiska pa naj bi bila večerja ob 74. rojstnem dnevu francoskega kolega Jacquesa Chiraca. Iz Elizejske palače so sporočili, da naj bi Rusija za sredo, ko praznuje Chirac, predlagala večerjo v troje, ki bi jo gostila latvijska predsednica Vaira Vike Freidberga.

Velik simboličen pomen kraja zasedanja
Zasedanje vrha Severnoatlantskega zavezništva bo prvič v državi, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze. Čeprav sta si Nato in Sovjetska zveza kot vodilna sila Varšavskega pakta med hladno vojno stali na nasprotnih straneh, je pomenljiv in malo znan podatek, da je Moskva leta 1954 vložila prošnjo za vstop Sovjetske zveze med članice Nata. Predlog je utemeljila s skrbjo za miren povojni razvoj Evrope. Takratne članice Nata so željo Moskve zavrnile. Leto dni pozneje je nastala protiutež Natu, prej omenjeni Varšavski pakt, ki je formaliziral bipolarno ureditev takratnega sveta.