Pred vojno je v Rafi živelo 200.000 prebivalcev. Foto: Reuters
Pred vojno je v Rafi živelo 200.000 prebivalcev. Foto: Reuters

Netanjahu zatrjuje, da je potrebna obsežna vojaška operacija v Rafi, kjer se ocenjuje, da trenutno prebiva do 1,5 milijona ljudi, od katerih so številni pribežali iz severnega in osrednjega dela Gaze, potem ko je tam izraelska vojska začela silovite zračne napade, čemur je sledil še vdor kopenskih sil.

Izraelski premier je ukaz izdal, čeprav so ZDA opozorile na katastrofo, ki bi jo v naselju ob meji z Egiptom povzročila taka ofenziva brez ustreznega načrtovanja, ki je tudi ne bi podprle. Netanjahu je sicer vojski ukazal tudi pripravo načrta za evakuacijo tamkajšnjih prebivalcev, a ni jasno, kam bi se lahko umaknili.

"Nemogoče je doseči cilj vojne, ne da bi odstranili Hamas in štiri njegove bataljone pustili v Rafi. Nasprotno, jasno je, da intenzivne dejavnosti v Rafi zahtevajo, da se civilisti evakuirajo z območja spopadov," so sporočili iz Netanjahujevega urada in pojasnili, da morajo varnostne sile predložiti kombiniran načrt za evakuacijo prebivalstva in uničenje bataljonov.

Izraelske sile so sicer že v četrtek začele letalske napade na Rafo, na vzhodu mesta pa je bilo slišati streljanje tankov. V enem od napadov je bilo po navedbah Al Džazire davi ubitih osem ljudi, vključno z najmanj tremi otroki.

"V velikanskem begunskem taborišču ne moremo dovoliti nobene vojne," je dejal generalni sekretar norveškega sveta za begunce Jan Egeland in opozoril, da se bo prelivala krvi, če Izrael vojaške operacije razširi še na to območje.

Združeni narodi razpravljajo o članstvu Palestine

ZDA in ZN svarijo pred napadom na Rafo

Predtem je tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Vedanta Patela dejal, da Washington do zdaj "še ni videl nobenega dokaza o resnem načrtovanju takšne operacije". Vendar pa je v nobenem primeru ni pripravljen podpreti, saj je Rafa ključna vstopna točka za dobavo humanitarne pomoči v Gazo, je dodal.

Da bi stopnjevanje izraelskih operacij v smeri Rafe pomenilo poglobitev humanitarne katastrofe v enklavi, je v četrtek opozoril tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. "Polovica prebivalcev Gaze je zdaj nagnetena v Rafi in nima kam iti," je opozoril v objavi na omrežju X.

Izrazil je zaskrbljenost nad napovedano ofenzivo, češ da bi takšno dejanje "eksponentno povečalo to, kar je že zdaj humanitarna nočna mora z nepopisnimi regionalnimi posledicami".

Pred vojno je v Rafi živelo približno 200.000 ljudi, od začetka izraelske ofenzive v Gazi pa je tam zatočišče našlo več kot milijon Palestincev, ki so pred spopadi pobegnili iz drugih delov enklave. K vzdržanosti pri krepitvi svojih operacij na območju Rafe je Izrael pozvala tudi izvršna direktorica Sklada ZN-a za otroke (Unicef) Catherine Russell.

"Zaradi nasilja ali pomanjkanja osnovnih storitev bi lahko umrlo še več tisoč ljudi," je opozorila in poudarila, da je v Rafi zatočišče med drugim našlo tudi več kot 600.000 otrok in njihovih družin. Ob tem je pozvala k takojšnji prekinitvi ognja.

Posledice izraelskega napada v Deir el Balaju v osrednji Gazi. Foto: EPA
Posledice izraelskega napada v Deir el Balaju v osrednji Gazi. Foto: EPA

Nekaj ur po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden odziv Izraela v Gazi na napad 7. oktobra označil za "pretiran", je Izrael izvedel nove smrtonosne zračne napade. ZDA in ZN medtem svarijo pred še hujšo katastrofo na jugu Gaze.

ZDA, ki Izrael podpirajo politično in vojaško, to državo javno pozivajo, naj zmanjša obseg napadov na Gazo in začne izvajati bolj ciljane napade na voditelje palestinskega gibanja Hamas.

Kot je dejal Biden, si prizadeva za dogovor o normalizaciji odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, povečanje obsega humanitarne pomoči za palestinske civiliste in premor v spopadih, da bi lahko izpustili talce, ki jih zadržujejo Hamas in druga palestinska gibanja.

"Veliko nedolžnih ljudi strada, veliko nedolžnih ljudi je v težavah in umirajo, to se mora končati," je dejal Biden.

Izraelski načrti o vojaški ofenzivi na mesto Rafa na jugu Gaze so zaskrbljujoči, je danes na omrežju X zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Prepričan je, da bi imela ofenziva katastrofalne posledice in bi le poslabšala že tako težke humanitarne razmere v tej palestinski enklavi.

Skoraj vsi ljudje v Gazi so zaradi uničenja, ki ga je povzročil Izrael, razseljeni. Ljudje so se morali zateči tudi v nedokončano perutninsko farmo v Rafi. Foto: Reuters
Skoraj vsi ljudje v Gazi so zaradi uničenja, ki ga je povzročil Izrael, razseljeni. Ljudje so se morali zateči tudi v nedokončano perutninsko farmo v Rafi. Foto: Reuters

V zadnjih 24 urah ubitih še 107 ljudi

Izrael je po Bidnovi izjavi o pretiranih napadih na Gazo izvedel nove napade, v katerih je bilo po palestinskih podatkih ubitih najmanj 15 ljudi, od tega osem v Rafi.

Palestinski novinar Salem El Rajes, ki živi v taborišču za razseljene ljudi, je dejal, da so med ubitimi tudi otroci.

Opisal je, da so po napadu na hišo trupla žrtev odletela s tretjega nadstropja in padla na tla pred stavbo, na avtomobile v ozki ulici ali v bližino drugih stavb.

Palestinsko ministrstvo za zdravje je v petek sporočilo, da je bilo v Gazi ubitih najmanj 27.947 ljudi, od tega 107 v zadnjih 24 urah. Ranjenih je 67.459 ljudi. Večina žrtev so otroci in ženske. Več tisoč ljudi je ujetih pod ruševinami.

Izrael kljub kritikam ZDA krepi ofenzivo
Poziv voditeljem EU-ja k ukrepanju zoper Izrael

Nekdanji in sedanji evropski poslanci in poslanke iz Slovenije Aurelio Juri, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl in Mojca Kleva Kekuš ter več kot 60 podpisnikov so objavili poziv, naj EU nemudoma ukrepa zoper Izrael in naj bodo ti ukrepi primerljivi z ukrepanjem v primeru Rusije zaradi agresije v Ukrajini.

Zapisali so, da pričakujejo "jasno in nedvoumno obsodbo Izraela, ohladitev diplomatskih, poslovnih in drugih odnosov z njegovo vlado ter sprožitev ustreznih sankciji zoper odgovorne za omenjeno morijo". Podpisniki so namreč opozorili na "morijo in uničevanje, ki ga izraelska vojska nemoteno in neustavljivo izvaja nad civilnim prebivalstvom v Gazi in Zahodnem bregu".

Slovenski vladi priznavajo, da si prizadeva za trajno premirje, za dostop humanitarne pomoči v Gazo, za varnost osebja ZN-a, humanitarnih delavcev, zdravnikov in novinarjev, za mirovno konferenco, za priznanje Palestine in rešitev dveh držav, za spoštovanje odločbe Meddržavnega sodišča in mednarodnega prava, a dodajajo, da "vse do danes, jasne in nedvoumne obsodbe Izraela ter poziva k sankcijam proti njemu ni hotela, znala ali si upala izreči."

"Sami dobro veste, da vsak dan nadaljnjega oklevanja pomeni novih od 150 do 200 ubitih civilistov, novih od 90 do 120 ubitih žensk in otrok ter korak bližje širšemu in nevarnejšemu regionalnemu spopadu," piše v pismu, naslovljenem na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola in visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella.

"28.000 doslej pokončanih nedolžnih življenj Palestincev kličejo po vašem ukrepanju, da ne bo tudi na vso Evropsko unijo padla neizbrisljiva senca zgodovinske sramote, ki je 1995 leta onečastila nizozemske modre čelade v Srebrenici. Dokažite, da humanost na domnevno najbolj napredni in civilizirani celini še ni povsem zamrla in da v Bruslju obstajata volja in moč, da jo znova poženemo!"

Med podpisniki so tudi Rudi Rizman, Spomenka Hribar, Franco Juri, Rastko Močnik, Gorazd Kovačič, Dragan Petrovec, Božidar Flajšman in Igor Pribac.

K odločnemu ukrepanju pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta so predstavniki Poziva za Palestino znova pozvali tudi slovensko vlado. Podpisnike peticije, ki so povezani v civilno iniciativo, sta v torek sprejeli predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (na fotografiji) in zunanja ministrica Tanja Fajon. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
K odločnemu ukrepanju pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta so predstavniki Poziva za Palestino znova pozvali tudi slovensko vlado. Podpisnike peticije, ki so povezani v civilno iniciativo, sta v torek sprejeli predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (na fotografiji) in zunanja ministrica Tanja Fajon. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Fajon in Klakočar Zupančič sprejeli predstavnike Poziva za Palestino