Teden dni po smrti bin Ladna ameriška akcija še vedno odmeva po svetu. Foto: Reuters
Teden dni po smrti bin Ladna ameriška akcija še vedno odmeva po svetu. Foto: Reuters
Washington
Glavni predstavniki ameriške administracije so si "operacijo Geronimo" ogledali neposredno in bili v pripravljenosti, da pokličejo svoje pakistanske kolege, če bi se slučajno vpletle pakistanske varnostne sile. Foto: EPA
ZDA
Obami je po smrti bin Ladna v ZDA, ki so slavile smrt svojega največjega sovražnika, podpora narasla. Foto: EPA
Dogovor med ZDA in Pakistanom

Ameriški specialci so 2. maja v pakistanskem mestu Abotabad ubili voditelja teroristične mreže Al Kaida in s tem spravili pakistansko vlado v zadrego, saj je dolga leta zanikala, da je ameriški "sovražnik številka 1" na njenem ozemlju.

Od akcije, ki je presenetila svet, se vrstijo pozivi, naj Pakistan razišče, kako je lahko bin Laden več let neopažen živel v kompleksu nedaleč od vojaške akademije v Abotabadu. Islamabad posluša obtožbe o nesposobnosti oziroma o sodelovanju z bin Ladnom, premier Jusuf Raza Gilani pa je že napovedal preiskavo. Številni Pakistanci so po drugi strani jezni, ker so ZDA z akcijo kršile suverenost Pakistana. ZDA sicer Pakistana niso javno obtožile, da je pomagal bin Ladnu pri skrivanju.

Pakistan zanika, da je dovolil zaslišanje
Odnosi med državama so napeti, Islamabad, sicer zaveznik ZDA v boju proti terorizmu, pa bi se Washingtonu vsaj nekoliko odkupil, če bi ameriškim preiskovalcem dovolil zaslišati tri vdove bin Ladna, ki so jih zajeli po akciji ameriških specialcev in naj bi razkrile ne le, kje je bin Laden živel po napadih na ZDA 11. septembra 2001, temveč tudi podrobnosti o Al Kaidi, njenih načrtih in pripadnikih.

Medtem ko neuradni viri v ZDA trdijo, da so Pakistanci naklonjeni ameriškemu zaslišanju treh bin Ladnovih vdov, pa je predstavnik pakistanske vlade zanikal, da so ZDA dobile dovoljenje za to, in dodal, da morajo preiskavo najprej končati pakistanski preiskovalci. Vdove - ena je iz Jemna, dve pa iz Savdske Arabije - in njihove otroke naj bi repatriirali, čeprav njihove države še niso potrdile, da jih bodo sprejele.

Kljub razkritju imena ostaja v Pakistanu
O napetostih v odnosih med Pakistanom in ZDA priča tudi poteza pakistanske obveščevalne službe, ki naj bi tamkajšnjim medijem razkrila ime vodje ameriške obveščevalne agencije Cia v Islamabadu, s čimer naj bi se maščevali Američanom, ker jih niso obvestili o napadu na bin Ladna, dokler ni bil ubit. Ime vodje obveščevalcev, ki je bil v Pakistanu pet mesecev, je najprej objavila zasebna televizijska postaja, nato pa še časopis, ki naj bi ga obveščevalci pogosto uporabljali za to, da v javnost spravijo določene informacije.

ZDA za zdaj vodje vohunov ne nameravajo umakniti iz Islamabada, saj ta hodi v službo v poslopje ameriškega veleposlaništva in dokler ni objavljena njegova fotografija, neposredne nevarnosti zanj ni.

Obama zahteval okrepitev ekipe
Teden po smrti bin Ladna prihaja na dan vedno več podrobnosti o akciji ameriških specialcev. New York Times poroča, da je predsednik ZDA Barack Obama vztrajal pri tem, da je ekipa, ki so ji zaupali eno najbolj skrbno načrtovanih nalog, tako velika, da bi si lahko izborila svojo pot iz Pakistana, če bi se morala spopasti s sovražnimi krajevnimi policisti in/ali vojaki. "Njihova navodila so bila, da se, če je le mogoče, izognejo vsem srečanjem. Če pa bi morali odgovoriti z ognjem, da bi si izborili pot, so imeli za to dovoljenje," je razkril neimenovani predstavnik Obamove administracije.

Približno deset dni pred operacijo je Obama še enkrat pregledal načrt akcije in pritisnil na odgovorne, da mora v njej sodelovati dovolj ljudi, da bi si lahko utrli pot iz države, če bi na kraj prišle pakistanske varnostne sile in se skušale vmešati v operacijo. Načrtovano operacijo so nato okrepili z dvema dodatnima helikopterjema, polnima vojakov. Zahteva po okrepljeni ekipi kaže pripravljenost Obame, da se zaplete v vojaški spor z zaveznico, da bi le dobil vodjo Al Kaide.

Pripravljeni dve ekipi
V pripravljenosti sta čakali dve ekipi; ena, ki bi pokopala bin Ladna, in druga, ki so jo sestavljali odvetniki, zasliševalci in prevajalci, če bi 54-letnega Savdijca ulovili živega. V tem primeru bi ga odpeljali na krov ladje, da bi se tako izognili sporu glede jurisdikcije. Kot se je izkazalo, je imela delo le prva ekipa. Na truplu bin Ladna so opravili hitro obdukcijo, ga umili in pokopali na morju. Neimenovani predstavnik ameriške administracije je za New York Times priznal, da je bila misija ves čas nagnjena k prvi možnosti – smrti bin Ladna, predvsem zaradi možnosti, da bi bil med akcijo oborožen ali bi nosil samomorilski pas.

Chomsky: Bush je večji zločinec od bin Ladna
Ameriški jezikoslovec in politični aktivist Noam Chomsky je "operacijo Geronimo" označil za nezakonito. "Kako bi se odzvali, če bi npr. iraški specialci ubili Georgea W. Busha in potem njegovo truplo vrgli v Atlantski ocean? Povsem jasno je, da je bila vsa akcija načrtovan atentat, s tem pa so bila kršena osnovna načela mednarodnega prava," je dejal svetovno znani profesor. Dodal je, da je nekdanji ameriški predsednik Bush večji zločinec od bin Ladna, ker je "sprejemal odločitve, zaradi katerih je umrlo več sto tisoč ljudi". O bin Ladnu, tako je na spletni strani Guernica zapisal znani teoretik zarot, ni dokazov, da je bil odgovoren za napade 11. septembra 2001 na ZDA.

Na koncu se je Chomsky obregnil še ob samo ime akcije – Geronimo. Spomnil je, da je bil Geronimo indijanski voditelj, ki se je upiral tistim, ki so prišli osvajat njegovo zemljo, to pa jim je uspevalo z genocidom. "To je tako, kot če bi nacisti eno svojih akcij poimenovali Jud," je bil slikovit.

Iran: Osama je umrl zaradi bolezni
Smrt svojega voditelja v ameriški akciji je priznala tudi Al Kaida, kljub temu pa iranski minister za obveščevalno dejavnost Hejdar Moslehi trdi, da ima Iran podatke o tem, da je bin Laden umrl že prej, in sicer zaradi bolezni. Kdaj in zaradi katere bolezni naj bi umrl, Moslehi ni pojasnil.

Dogovor med ZDA in Pakistanom