Po besedah Olmerta bo politični proces pripeljal do premirja pod čisto drugačnimi pogoji kot prej, skrajno libanonsko gibanje Hezbolah pa ne bo moglo nikoli več groziti judovski državi. Premirja do zdaj še ni bilo, ker se Izrael še vedno trudi omejiti Hezbolah, z vsakim novim dnevom pa kruti sovražnik izgublja moč, je še dejal Olmert in dodal, da bodo pristali na premirje, ko bodo z gotovostjo vedeli, da so pogoji drugačni kot tisti, ki so vodili do izbruha vojne.

EU le za prenehanje sovražnosti
Zunanji ministri EU-ja na izrednem zasedanju niso pozvali k takojšnjem premirju v Libanonu, ampak k prenehanju vseh sovražnosti. V skupni izjavi po koncu štiriurnega zasedanja v Bruslju so ministri pozvali k takojšnjem prenehanju sovražnosti, temu pa naj sledi trajno premirje. Ministri so izrazili tudi pripravljenost, da članice EU-ja prispevajo vojake za mednarodne sile v Libanonu.

Pred tem je med ministri krožila izjava, ki jo je pripravilo finsko predsedstvo EU-ju in v kateri je bil poziv k takojšnjemu premirju, vendar so takemu pozivu nasprotovale Velika Britanija, Nemčija, Češka in Poljska. Predsedujoči zasedanju, finski zunanji minister Erkki Tuomioja, je dejal, da mora biti premirje del širšega političnega sporazuma, po katerem bi na jug Libanona napotili mednarodne mirovne sile, kjer bi glavno odgovornost prevzeli Evropejci. EU je edini akter, ki je še deležen zaupanja, in če ne bomo uresničili pričakovanj, se lahko poslovimo od tega, da bi EU igrala kakršno koli resno vlogo, meni Tuomioja.

Hezbolaha še ne bo na terorističnem seznamu
V tem trenutku EU tudi nima načrtov, da bi Hezbolah uvrstila na seznam terorističnih organizacij, saj so razmere preveč občutljive, da bi takoj ukrepali glede tega, je dejal Tuomioja. Njegova izjava je odziv na pismo, ki ga je podpisalo 213 članov ameriškega kongresa in ga poslalo visokemu predstavniku EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierju Solani. V pismu so EU prosili, da Hezbolah uvrsti na seznam terorističnih organizacij.

Možna menjava zapornikov?
Izrael naj bi bil pripravljen zamenjati dva libanonska ujetnika v zameno za zajeta izraelska vojaka, ki ju je ugrabil Hezbolah, poroča izraelski časopis Harec. Premier Olmert naj bi po poročanju virov v vladi omilil stališče, da se o izpustitvi zapornikov ne bo pogajal, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče doseči dogovora o premirju s Hezbolahom. Judovska država naj bi bila tako pripravljena izpustiti Abu Amra Mamada, ki je bil obsojen zaradi posesti orožja, in še enega Libanonca v izraelskih zaporih.

Spopadi še naprej
Izraelska vojska se še naprej ostro spopada s Hezbolahovimi enotami na jugu Libanona, vlada pa namerava še razširiti kopensko ofenzivo. Spopadi potekajo na obmejnem področju Aita Al Šabe in pri vasi Kfar Kila. Judovska država, ki naj bi vpoklicala novih 15.000 rezervistov, namerava z razširitvijo operacije potisniti Hezbolahove enote za reko Litani, ki je od meje oddaljena okoli 20 kilometrov. Pred ofenzivo je na območju med reko in mejo živelo okoli 300.000 ljudi, večinoma šiitov.

V zadnjih spopadih naj bi po podatkih izraelske strani umrlo najmanj 20 pripadnikov Hezbolaha, izraelski minister za turizem Izak Hercog pa je dejal, da je bilo v treh tednih ofenzive ubitih najmanj 400 pripadnikov Hezbolaha. Ta sicer trdi, da je bilo do zdaj ubitih 43 njihovih gverilcev.

V ponedeljek je Izrael razglasil 48-urno prekinitev ognja, a je v torek nadaljeval napade na cilje v Libanonu. ZN trdi, da izraelska vojska še vedno ovira prihod humanitarne pomoči na ozemlja, ki so jih prizadeli spopadi. Sirski predsednik Bašar Asad je vojski zaukazal višjo stopnjo pripravljenosti.

Zaradi Kane dogodki nepredvidljivi
Po predvidevanjih izraelske vlade naj bi Varnostni svet ZN-a, potem ko v ponedeljek tega ni storil, v petek pozval sprti strani k takojšnjemu premirju, ki naj bi začelo veljati v soboto. Vendar po nekaterih podatkih resolucija, ki naj bi jo pripravila Francija, ne bo sprejeta pred koncem tedna, incident v Kani, ko je v napadu izraelskih letal umrlo okoli 60 civilistov, med njimi dve tretjini otrok, pa je izdatno spremenil razmere, tako da je razvoj dogodkov zelo nepredvidljiv.

Iranski zunanji minister Manušer Motaki je ZDA in Veliko Britanijo posredno obtožil sodelovanja z Izraelom pri njegovi "agresiji" na Libanon, Združene narode pa pasivnosti v poskusih za ustavitev spopadov. Borza v Bejrutu je prvič od začetka izraelske ofenzive odprla svoja vrata. Delnice nekaterih velikih libanonskih podjetij so padle za več odstotkov.