Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V raziskavi so uporabili podatke iz več kot stotih držav, trajala pa je skoraj dve desetletji. Njena ključna ugotovitev je, da vse večja onesnaženost zraka na Zemlji vpliva na vse večjo odpornost ljudi na antibiotike. To velja za prebivalce vseh v raziskavo vključenih držav na vseh celinah, piše Guardian. Raziskovalci iz Kitajske in Združenega kraljestva, ki so ugotovitve objavili v reviji Lancet Planetary Health, so še dodali, da se je povezava med tema dejavnikoma z leti le še povečala, saj bolj kot je zrak ponekod onesnažen, bolj se povečuje tudi odpornost na antibiotike.

Vse večja odpornost na antibiotike zato postaja vse večja težava za javno zdravje po svetu, saj je po ocenah vzrok za 1,3 milijona smrti na svetu letno. Prizadene vse starostne skupine in vse države.

Povezava med odpornostjo na antibiotike in onesnaženim zrakom se čez leta še krepi. Foto: Pixabay
Povezava med odpornostjo na antibiotike in onesnaženim zrakom se čez leta še krepi. Foto: Pixabay

Glavna vzroka za odpornost na antibiotike sta še vedno napačna in čezmerna uporaba antibiotikov, ki jih uporabljamo pri zdravljenju okužb. A omenjena študija kaže na to, da na vse manjšo učinkovitost antibiotikov vpliva tudi slaba kakovost zraka. Študija sicer ni preučila znanstvenih razlogov za povezavo med tema dvema dejavnikoma, a podatki kažejo, da lahko trdni delci PM2,5 vsebujejo bakterije, ki so odporne proti antibiotikom.

Delci PM2,5 so sestavljeni iz delcev, 30-krat manjših od širine človeškega lasu. Njihovi viri so izpusti v prometu, industrija ter kurjenje premoga in lesa v gospodinjstvih. Podatki kažejo, da je 7,3 milijarde ljudi na svetu neposredno izpostavljenih nevarnim povprečnim letnim vrednostim delcev PM2,5.

Od kašlja do kroničnih bolezni

Onesnaženost zraka predstavlja eno največjih tveganj za javno zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je namreč povezana s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca, astma in pljučni rak, kar skrajšuje pričakovano življenjsko dobo. Kratkotrajna izpostavljenost visokim ravnem onesnaženosti pa povzroča kašelj, piskanje in astmatične napade, zaradi česar se po vsem svetu povečuje število obiskov v bolnišnicah in pri splošnih zdravnikih.

Študija je zato navedla, da bi lahko čistejši zrak vplival tudi na zmanjševanje odpornosti na antibiotike.