Charles Michel. Foto: EPA
Charles Michel. Foto: EPA

"Evropski svet se je odločil, da podpre začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo," je na omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dodal je, da so Gruziji podelili status kandidatke za članstvo.

"EU pa bo pogajanja z Bosno in Hercegovino začel, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo," je še sporočil Michel. Ob tem so voditelji Evropsko komisijo pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev.

Michel je pozneje dejal, da gre za "zgodovinski trenutek", ki odraža verodostojnost in moč Evropske unije. "Želimo podpreti Ukrajino," je poudaril. Po njegovih besedah gre za "zelo močan politični signal in politično odločitev".

Kot so pojasnili viri pri EU-ju, so glede Ukrajine in Moldavije voditelji v sklepih pozvali Svet EU-ja, naj okvira za pogajanja z Ukrajino in Moldavijo potrdijo, ko bosta ti dve državi sprejeli še preostale ukrepe, ki ju je od njih zahtevala Evropska komisija.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev voditeljev označila za strateško in za "dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini EU-ja". "Ponosni, da smo izpolnili svoje obljube, in veseli za naše partnerje," je zapisala na družbenem omrežju X.

Gre za "močan znak podpore in za perspektivo za Ukrajino", pa je glede današnje odločitve Evropskega sveta v povezavi z Ukrajino in tudi Moldavijo sporočil nemški kancler Olaf Scholz. "Nekaj je jasno: ti državi sodita v evropsko družino," je dodal.

Von der Leyen je na začetku novembra ob predstavitvi širitvenega poročila pojasnila, da mora Kijev sprejeti še štiri zakone. Gre za uveljavitev predlagane zakonodaje za kadrovsko okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega urada. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti agencije za preprečevanje korupcije.

Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi. Ukrajina mora poleg tega izpolniti priporočila Beneške komisije na področju manjšin.

Moldavija pa mora pred potrditvijo pogajalskega okvira med drugim sprejeti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov in zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.

Zelenski se je javljal prek videopovezave. Foto: EPA
Zelenski se je javljal prek videopovezave. Foto: EPA

Zelenski: To je zmaga za Ukrajino in vso Evropo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in moldavska predsednica Maia Sandu sta odločitev voditeljev EU-ja pozdravila.

"To je zmaga za Ukrajino. Zmaga za vso Evropo. Zmaga, ki spodbuja, navdihuje in krepi," je kmalu po odločitvi voditeljev članic na omrežju X zapisal Zelenski. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za začetek pristopnih pogajanj, in poudaril, da zgodovino ustvarjajo tisti, ki se neutrudno borijo za svobodo.

Pred tem je dejal, da je Ukrajina lani prejela jasna priporočila glede potrebnih nadaljnjih korakov, in poudaril, da so sprejeli vse ključne zakone. "Vsi, poudarjam, vsi dobro veste, da smo izpolnili vse obveznosti," je dejal. "Časovnica EU-ja je bila jasna – danes je dan za politično odločitev kot odgovor na to, kar smo izpolnili. To je začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. Marca prihodnje leto pa bo na vrsti potrditev pogajalskega okvira, kar bo omogočilo premik naprej."

Ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah letos ni dosegel nič – niti v bitkah proti Ukrajini niti v poskusih, da bi razdelil Evropejce. "Ne dajte mu prve in edine zmage letos. Evropa mora zmagati in dogovore je treba spoštovati," je pozval.

Sandu pa je sporočila, da Moldavija danes čuti topel objem Evrope. "Zahvaljujemo se vam za podporo in zaupanje v našo pot. Zavezani smo trdemu delu, ki je potrebno, da postanemo članica EU-ja," je dejala in dodala, da je Moldavija pripravljena sprejeti izziv.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je medtem na omrežju X zapisala, da je današnji dan pomemben mejnik tako za Gruzijo kot Evropo. "Neomajna volja gruzijskega ljudstva je spregovorila in pripeljala do zaslužene pridobitve statusa kandidatke," je dodala.

Viktor Orban. Foto: Reuters
Viktor Orban. Foto: Reuters

Orban: Madžarska ni sodelovala pri "slabi odločitvi"

Madžarska ni sodelovala pri današnji "slabi odločitvi" o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, je dejal madžarski premier Viktor Orban, ki je v preteklih tednih in v izjavah pred vrhom v Bruslju večkrat izrazil nasprotovanje začetku pogajanj o vstopu Ukrajine.

"Madžarsko stališče je jasno. Ukrajina ni pripravljena na začetek pogajanj o članstvu v EU-ju. Odločitev o začetku pogajanj z Ukrajino v takšnih okoliščinah je povsem nesmiselna, nepremišljena in napačna," je Orban povedal v videu, ki ga je objavil na družbenih omrežjih.

Dodal je, da je 26 drugih držav članic vztrajalo pri sprejetju odločitve o začetku pogajanj z Ukrajino. Madžarska pa se je odločila, da pri tej "slabi odločitvi" ne bo sodelovala, je pojasnil.

Pred odločitvijo je Orban poudaril, da je Evropska komisija ugotovila, da Ukrajina ni izpolnila treh od sedmih pogojev za začetek pogajanj, po njegovem mnenju pa še več. "Vendar pa so že trije neizpolnjeni pogoji dovolj, da jim rečemo, da se ne moremo začeti pogajati," je povedal.

Viri pri EU-ju so potrdili, da je bila odločitev sprejeta, ne da bi jo blokiral kateri od članov Evropskega sveta. Ta odloča s soglasjem prisotnih voditeljev. Madžarski premier je med odločanjem voditeljev EU-ja o Ukrajini namreč zapustil dvorano.

Glede 50 milijard evrov vredne makrofinančne pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU-ja za prihodnja štiri leta pa je poudaril, da so sredstva za Ukrajino kratkoročno že zagotovljena, medtem ko bi bilo treba dolgoročno pomoč zagotoviti zunaj proračuna. Na vprašanje, ali bi lahko odmrznitev okoli 10 milijard evrov evropskih sredstev za Madžarsko vplivala na njegovo stališče, je odgovoril, da Budimpešta "ne baranta".

Orban je o začetku pogajanj o članstvu z Ukrajino in nadaljnji pomoči tej državi na sestanku pred začetkom vrha razpravljal z Michelom, von der Leyen, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.

Golob: EU glede BiH-a še nikoli ni bil tako enoten

Evropska unija glede Bosne in Hercegovine še nikoli ni bila tako enotna kot danes, je v odzivu na odločitev voditeljev EU-ja za začetek pristopnih pogajanj z BiH-om, ko bo ta izpolnil določeno raven pogojev za članstvo, dejal slovenski premier Robert Golob.

S tem je soglašalo vseh 27 članic, je po sprejetju odločitve pojasnil Golob. "To je tisto, kar je izjemno pozitivno sporočilo. Za zdaj je namreč videti, da za naslednji korak ni več pravih ovir razen izpolnjevanje kriterijev. Ni pa več političnih ovir," je povedal Golob. To pa po njegovih besedah pomeni, da se lahko pogajanja marca najverjetneje tudi začnejo.

S tem je svoj cilj dosegel predvsem BiH. Države, ki so jo pri tem podpirale, med njimi Slovenija, pa so zelo zadovoljne, je še povedal premier.

Orban ob prihodu na vrh EU-ja v Bruslju. Foto: EPA
Orban ob prihodu na vrh EU-ja v Bruslju. Foto: EPA

Pričakujejo se dolga pogajanja

Voditelji članic Evropske unije so se že prvi dan vrha posvetili širitvi EU-ja na Zahodni Balkan in na Vzhod ter reviziji večletnega proračuna Unije, ki veljata za osrednji temi tokratnega zasedanja. Pričakovati je, da bodo pogajanja zahtevna in dolga.

Pri tem je največja ovira prav Orbanovo nasprotovanje začetku pogajanj z Ukrajino. Prav tako nasprotuje nadaljnji makrofinančni pomoči Kijevu v okviru revizije večletnega finančnega okvira 2021–2027. Dodatna sredstva bi namenili še za reševanje vprašanja migracij, solidarnostni sklad in spodbujanje gospodarske konkurenčnosti.

Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov, pri čemer bi potrebovali 22,5 milijarde evrov dodatnih prispevkov članic.

Golob se je v sredo zavzel za uravnotežene spremembe večletnega proračuna. Dodatna sredstva je treba zagotoviti tudi za reševanje vprašanja migracij in solidarnostni sklad, in ne samo za nadaljnjo podporo Ukrajini, je povedal.

Stoltenberg: Obstaja tveganje, da se Putin ne bo ustavil v Ukrajini

Obstaja resno tveganje, da se Putin v primeru vojaške zmage v Ukrajini ne bo ustavil tam, je medtem posvaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Zaradi tega morajo po njegovem prepričanju zaveznice v okviru Nata Kijev še naprej vojaško podpirati.

"Če Putin zmaga v Ukrajini, obstaja resno tveganje, da se njegova agresija ne bo končala tam. Naša podpora ni dobrodelnost. Je investicija v našo varnost," je dejal v Bruslju. "Pravično in trajno rešitev je mogoče doseči le tako, da prepričamo predsednika Putina, da na bojišču ne bodo zmagali," je dodal. To pa je po njegovih besedah mogoče le z nadaljnjo podporo Ukrajini.

Stoltenberg je poziv podal v obdobju, ko se tako v ZDA kot v EU-ju maje gotovost nadaljnji podpori Ukrajini. V ZDA odobritvi nove vojaške pomoči Kijevu nasprotujejo opozicijski republikanci, v EU-ju pa potrditev ovira Orban.

Vrh voditeljev EU-ja: Orban edini nasprotuje svežnju pomoči Ukrajini