Predsedniki držav namreč po koncu svojih mandatov lahko računajo na zajetno pokojnino, mnogi izmed njih ustanovijo svoje sklade, možnosti za dober zaslužek pa so praktično brezmejne.
Največkrat se lahek, a milijonarski zaslužek skriva v knjigah in predavanjih.
Bill Clinton: Ko je bil še predsednik ZDA, se je pritoževal, da nima v žepu niti centa, ker da je moral plačati odvetnike zaradi cele vrste sodnih procesov, sproženih proti njemu. Takih skrbi Clinton nima več. Nekdanji ameriški voditelj za uro govora računa več tisoč dolarjev in samo s tem na leto zasluži tudi do 10 milijonov dolarjev. Poleg tega je samo s svojo avtobiografijo My Life (2008) zaslužil najmanj 30 milijonov dolarjev.
Tony Blair: Britanski premier se je po odstopu vrgel v poslovni svet. Londonski Times navaja, da je v dveh letih z govori in predavanji zaslužil kar 12 milijonov funtov. Poleg tega dela kot svetovalec za vrsto velikih korporacij, lep kupček denarja pa mu kapne v žep tudi zaradi funkcije odposlanca za Bližnji vzhod.
Dick Cheney: Ko je George Bush starejši leta 1992 izgubil predsedniške volitve, je Cheney položaj ministra za obrambo zamenjal s foteljem predsednika korporacije Haliburton in postal milijonar. Ko je na oblast prišel Bush mlajši, je Cheney postal podpredsednik, Halliburton pa je začel dobivati izjemno dobičkonosne posle, denimo, tiste za vojsko v Iraku. Seveda, v zameno za nezanemarljivo provizijo za Cheneyja.
Gerhard Schröder: Nemški socialdemokratski kancler se je hvalil z dobrim odnosom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nekdanji KGB-jevec je očitno menil, da se mora nekako oddolžiti svojemu nemškemu prijatelju, zato mu je po porazu na volitvah zagotovil dobičkonosno službo - Schröder je postal vodja plinovoda Severni tok, Gazprom pa sponzor Schröderjevega kluba Schalke 04.
Mihael Gorbačov: Junak perestrojke je prvi izmed ruskih politikov, ki je po padcu Sovjetske zveze začel služati mastne denarce z govori na Zahodu. Gorbačov je v začetku 90. let dobival okoli 50.000 dolarjev na nastop, zadnja leta, ko naj ne bi bil več aktualen in zanimiv, pa je privolil tudi v snemanje oglasov za Louisa Vuittona.
Joschka Fischer: Karizmatični politik, ki je Zelene prvič popeljal v nemško vlado, je po volilnem porazu začel univerzitetno kariero v ZDA. A tudi ta nekoč veliki nasprotnik svetovnih korporacij in kapitalističnega režima je v nekem trenutku pokleknil. "Zelenega" Joschka je namreč pred letom dni kot svetovalca angažiral bavarski industrijski velikan BMW (v 70. letih je Fischer delal na tekočem traku v Oplu in si prizadeval organizirati delavce). Plača je sicer poslovna skrivnost, a je jasno, da tu govorimo o več deset tisoč evrih. Poleg tega Fischer tudi za vsak govor zahteva par tisoč evrov.