Begunci na Poljskem. Foto: Reuters
Begunci na Poljskem. Foto: Reuters

Z dopisnico TV Slovenija Polono Fijavž, ki je trenutno v Varšavi na Poljskem, se je pogovarjal voditelj Odmevov Igor E. Bergant.

Kako se begunska kriza, ki Poljsko seveda najbolj obremenjuje, pozna v glavnem in največjem – dvomilijonskem – mestu skoraj 40-milijonske države?
Tudi Varšava je v izrednem stanju, tako kot vsa Poljska. Železniška postaja tukaj v bližini ponuja enako sliko kot tiste manjše ob meji. Na stotine, na tisoče ljudi še vedno prihaja z vlaki. Tukaj jih oskrbujejo prostovoljci, a tudi mesto se je vključilo v iskanje namestitev. Prve dni so jim prebivalci ponujali nastanitve doma, jih pobirali z avtobusne in železniške postaje. Danes sem jih videla le še peščico. Varšava se šibi pod številom žensk in otrok, ki prihajajo sem. Župan je že pred dnevi napovedal, da zmanjkuje namestitev, hkrati pa, da bodo ob pomanjkanju namestitev zaradi agresije na Ukrajino, tudi zaradi simbolike, begunce namestili v stavbe ruskih diplomatskih predstavništev. Ne v konzulate ali diplomatska veleposlaništva, tukaj sta dve stavbi, ena je ogromna iz 70. let, ki je služila kot luksuzni hotel in stanovanja za sovjetske diplomate, v 90. letih pa bila zapuščena. Zaradi nje sta Poljska in Rusija v pravnem sporu, ker je Rusija ne želi predati Poljski, zdaj pa bodo začeli postopke odvzetja tega poslopja in še enega drugega objekta ter ju preuredili v nastanitev za ukrajinske ženske in otroke. Nastanitev primanjkuje, vse več ljudi so prisiljeni nameščati v skupne začasne prostore, v telovadnice, kjer pa so bivalni pogoji težavni, niso za več kot nekaj dni. Mrzlično iščejo druge rešitve.

Vse države Evropske unije naj bi ukrajinskim beguncem omogočile dostop do dela, tudi to, kar je sprejela slovenska vlada, nakazuje to možnost. Kako naj bi bilo to urejeno na Poljskem, kjer jih je seveda daleč največ?
Tudi poljska vlada je že potrdila osnutek zakona, s katerim bodo lahko ženske dobile delo brez delovnega vizuma. Do zdaj so potrebovali delovno dovoljenje, ki je veljalo tri mesece. Poljska bo imela težavo, saj naj bi jo zapustilo 70.000 ukrajinskih delavcev, ki so se šli borit domov. Tukaj ostajajo ženske in otroci. S to zakonodajo jim bo omogočen tudi dostop do zdravstvene oskrbe, tudi do socialne pomoči. Prihajajoči begunci imajo težave z denarjem, nobena menjalnica ne menja ukrajinske grivne, ker nima vrednosti. Ob registraciji naj bi takoj dobili 60 evrov, vsaka družina tukaj, ki je sprejela ukrajinske begunce, dobi na mesec 250 evrov, dostop do socialne pomoči pa pomeni tudi mesečni dodatek za vsakega otroka, to je okoli 110 evrov na mesec, kot pripada Poljakom. Poljski premier je dejal, da želijo s tem omogočiti vsaj neko nadomestilo za normalno življenje, a izrazil prepričanje, da lahko Poljska pričakuje tudi finančno pomoč iz tujine. Napovedali so še, da bodo v poljske šole sprejeli vse šoloobvezne otroke. Lokalne skupnosti izražajo pomisleke, da ni prostora, osebja, a zdaj so vpoklicali tudi študente in upokojene učitelje. Tam, kjer ni prostora, pa bi odprli nova središča. Poljska bo z zakonom prevzela velik del bremena, ki ga zdaj nosijo prostovoljci. Predlog zakona naj bi jutri potrdil poljski parlament.

Polona Fijavž o beguncih na Poljskem

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora v videu spodaj.