Za predlog zakona je glasovalo 245 poslancev, med njimi tudi 13 republikancev, proti jih je bilo 182.

Predlog zakona je dobil prešibko podporo, da bi odvrnil grožnjo Trumpovega veta. O predlogu bo moral glasovati tudi senat, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih. Kljub republikanski večini naj bi tudi senat predlog zakona potrdil, vendar prav tako s premajhno večino.

Trump je izredne razmere razglasil, da bi mimo kongresa prišel do denarja, ki ga potrebuje za gradnjo zidu na meji z Mehiko.

Ustava daje pooblastila za odločanje o porabi proračunskih sredstev kongresu, predsedniki pa lahko od konca 70. let v skladu z zakonom razglasijo izredne razmere, da pridejo do denarja, če se mudi, ker so postopki v kongresu zamudni. A doslej še noben predsednik tega ni storil ob nasprotovanju kongresa.

Na sodiščih že vložene tožbe

Trump je imel dve leti časa, da razglasi izredne razmere, ko so imeli njegovi republikanci večino tako v senatu kot tudi v predstavniškem domu.

Potem ko so demokrati zmagali na vmesnih volitvah v predstavniški dom, Trump od njih ni dobil denarja in je zaprl vlado, po mesecu dni je popustil, nato pa skušal poraz spremeniti v zmago pred svojimi podporniki z izrednimi razmerami.

Te so zdaj pod političnim udarom v kongresu in pravnim udarom na sodiščih, kjer so vložene tožbe. Trump računa, da bo v uvodu na sodiščih izgubljal, nato pa zmagal na vrhovnem sodišču, kamor je imenoval dva svoja kandidata, ki sta utrdila konservativno večino.