Na današnji dan je bilo osvobojeno največje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki ga je Generalna skupščina ZN-a pozneje izbrala za dan spomina na žrtve holokavsta. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljanje evropskih Judov, pa tudi Romov in Slovanov. Med vojno so nacisti in njihovi somišljeniki (fašisti, ustaši) ubili šest milijonov Judov in pet milijonov Romov, Slovanov in drugih preganjanih skupin (homoseksualci).
Samo v Auschwitzu je bilo v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov ubitih skoraj 1,5 milijona ljudi, največ Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. Na območju nekdanjega taborišča v Auschwitzu so junija lani slovesno odkrili spominsko ploščo v slovenskem jeziku. V Auschwitz je bilo deportiranih 2.346 Slovencev, med njimi jih je več kot polovica umrla. Prvi transport je v taborišče prispel 14. junija 1940, med prvimi Jugoslovani, ki so prispeli tja, pa so bili prav Slovenci.
Število slovenskih žrtev:
- v koncentracijskih taboriščih je umrlo 26.234 ljudi, od tega največ, skoraj 9.000 v Dachauu in okoli 5.000 v Gonarsu (Italija). Veliko Slovencev je končalo tudi na Rabu in v Jasenovcu. To je bilo največje koncentracijsko taborišče na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je ustanovila Neodvisna država Hrvaška (NDH).
Beseda holokavst izhaja iz grških besed holos (celoten, cel) in kaustos (sežga), uporablja pa se jo za označitev genocida nad Judi, pa tudi Romi, Slovani, homoseksualci ter političnimi in verskimi oporečniki. Preganjanje in pobijanje so nacisti izvedli v več fazah: judovsko prebivalstvo so začeli preganjati leta 1938. V noči na 10. november 1938 so začeli izvajati načrtno uničenje Judov, ki so bili pred požiganjem sinagog, razbijanjem njihovih trgovin ter mučenjem in pobijanjem povsem nemočni. Zaradi številnih razbitih oken je ta noč v zgodovinski literaturi dobila ime kristalna noč.
konc. taborišče I. kategorije - jetniki, ki so se manj pregrešili z možnostjo prevzgojitve.
konc. taborišče II. kategorije - jetniki, ki so bili huje obtoženi, a z možnostjo prevzgojitve.
konc. taborišče III. kategorije - jetniki, ki jih ni mogoče prevzgojiti
Dan spomina dan, ki nas spominja na grozote
"Letos bomo povsod po svetu zaznamovali 64 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča na jugu Poljske. Trpljenje milijonov Judov in številnih drugih, ki so bili žrtve nacističnega in fašističnega nasilja v uničevalnih taboriščih, ne sme biti in ne bo nikoli pozabljeno. Med žrtvami so bili tudi številni Slovenci. Njihovega trpljenja se z globokim spoštovanjem spominjamo te dni. Dan spomina na holokavst je dan, ki nas spominja na grozote, ki so se dogajale v obdobju druge svetovne vojne. Tudi v preteklih letih je svet doživel primere genocida, tudi tu, v Evropi, blizu nas. Naj nas 27. januar vsako leto spomni na našo skupno dolžnost, da preprečimo tovrstne grozote v prihodnje," je v izjavi za javnost zapisal predsednik države Danilo Türk.
"27. januar - dan osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz - je tako postal dan, ki mednarodno skupnost opominja na to, da je bila posledica holokavsta poboj šestih milijonov oziroma ene tretjine takrat živečega judovskega prebivalstva skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot tudi drugih. Na spominski dan žrtev holokavsta se tako z vsem spoštovanjem spominjamo vseh žrtev tega temnega obdobja človeške zgodovine: Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, političnih zapornikov, Slovanov in med njimi tudi vseh Slovencev, ki so bili iz kakršnega koli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča," so v izjavi za javnost zapisali na MZZ-ju.
K. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje