Trump je staroselske veterane iz plemena Navajo sprejel pod portretom Andrewa Jacksona, ki je podpisal zloglasni zakon o preselitvi staroselcev. Foto: Reuters
Trump je staroselske veterane iz plemena Navajo sprejel pod portretom Andrewa Jacksona, ki je podpisal zloglasni zakon o preselitvi staroselcev. Foto: Reuters
Navajski šifranti so v drugi svetovni vojni igrali ključno vlogo za ameriško vojsko. Foto: Reuters
Elizabeth Warren velja za eno ostrejših Trumpovih nasprotnic in mnogi jo vidijo kot resno izzivalko za predsedniško mesto leta 2020. Foto: Reuters
Pokahontas je bila staroselska najstnica iz Virginije, hčerka vplivnega indijanskega poglavarja, ki so jo leta 1613 ugrabili Angleži in zanjo terjali odkupnino. Med ujetništvom se je spreobrnila v krščansko vero in se pri 17 letih poročila z lastnikom plantaže tobaka Johnom Rolfom. Umrla je stara 20 let iz neznanih vzrokov. Foto: Wikipedia
Bela hiša se brani, da ima Trump največje spoštovanje do staroselcev, Warrenova pa, da se okorišča z domnevnimi indijanskimi koreninami. Foto: Reuters

Trump je tako v nagovoru staroselskim veteranom ponovil svojo priljubljeno zbadljivko "Pokahontas", s katero naslavlja demokratsko senatorko iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki se izreka za potomko plemena Čerokezi.

"Vi ste bili tu dolgo pred nami. Čeprav imamo v kongresu predstavnico, za katero pravijo, da je tudi že dolgo tu. Pravijo ji Pokahontas," je dejal Trump zbranim, med katerimi so bili v večini Navaji, ki so v drugi svetovni vojni za vojsko ZDA odigrali ključno vlogo pri šifriranju.

Ameriške oborožene sile so namreč od leta 1942 na tihomorskem bojišču uporabljale t. i. Šifro Navajo, katere osnova je bil jezik plemena Navajo. Staroselci so besedilo prevedli iz angleščine v navajščino in ga sporočili prejemniku, temu pa ga je Navajo na drugem koncu prevedel spet v angleščino.

Dolg boj z Warrenovo
Trump se z izrazom Pokahontas že dolgo roga 68-letni Warrenovi zaradi njenih trditev, da ima čerokeške prednike. Pokahontas je bila hčerka močnega indijanskega poglavarja v Virginiji v 17. stoletju, ki je širši javnosti postala znana predvsem zaradi Disneyjeve risanke istega imena. Med svojo predvolilno kampanjo je Trump z obkladanjem Warrenove za Pokahontas med svojimi privrženci požel veliko navdušenja, a tokrat je njegovo občinstvo obnemelo.

Warrenova, ena progresivnejših političark, ki jo omenjajo kot predsedniško kandidatko leta 2020, ima že dolgo zgodovino medsebojnih obračunavanj s Trumpom. Pozneje je povedala, da je "skrajno neposrečeno, da se predsednik ZDA ne more zadržati niti na slovesnosti v čast tem junakom, ne da bi ljudi obkladal z rasističnimi žaljivkami".

Je indijanskega rodu ali ne?
Bela hiša se s tem ne strinja in krivi senatorko, češ da ni iskrena glede svojega rodu. "Mislim, da tisto, kar se zdi večini ljudi žaljivo, je, da senatorka Warren laže glede svojih korenin, da bi se tako karierno okoristila," je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders, ki je še dodala, da je bil odziv Warrenove "smešen". Sandersova je zanikala namigovanja novinarjev, da je Trump s svojim nastopom užalil priletne veterane, ki so služili ZDA med vojno. "Predsednik nedvomno izredno ceni in spoštuje te posameznike, zato jih je tudi povabil v Belo hišo, se z njimi družil in jih počastil," je dejala.

Tema, ali ima Warrenova indijanske korenine ali ne, sicer sega v čas njene senatorske kampanje leta 2012, ko je prišlo na dan, da se je kot zaposlena na pravni fakulteti Univerze v Pensilvaniji in harvardski pravni fakulteti označila kot predstavnica manjšine. Warrenova se brani, da je imela njena družina čerokeške prednike, kritiki pa menijo, da se je hotela z opredeljevanjem kot potomka staroselcev nepošteno okoristiti. Obe univerzi sicer zanikata, da bi imele korenine Warrenove kakršen koli vpliv pri njeni zaposlitvi.

Nagovor pred portretom staroselskega rablja
Ni pa Sandersova odgovorila na novinarsko vprašanje, zakaj je Trump staroselske veterane nagovoril z odra, postavljenega pod portret ameriškega predsednika Andrewa Jacksona (1829-1837), znanega po izredno kruti politiki do avtohtonih Američanov in prisilnih selitev plemen.

Portreta pod Barackom Obamo v Ovalni pisarni ni bilo, temveč ga je januarja lastnoročno tja namestil Trump, kar so si mediji takrat razlagali kot nekakšen poklon nekdanjemu predsedniku, katerega vzpon na oblast so zaradi izrazitega populizma mnogi primerjali s Trumpovim.

Jackson je bil tudi tisti predsednik, ki je leta 1830 podpisal zakon o izselitvi Indijancev zahodno od reke Misisipi, s čimer je ameriška vojska v zameno za njihovo zemljo z juga ZDA prisilno umaknila, preselila in pobila na tisoče staroselcev.

Kritike staroselcev
Konkretnih odzivov na Jacksonov portret od staroselskih organizacij ni bilo, so pa obsodili Trumpovo oznako Warrenove za Pokahontas, češ da gre za "nepotrebno etnično žaljivko". "To je bil dan, namenjen poklonu veteranom, ne pa za vložek, ki spada na politična zborovanja, ne pa v sobo, kjer poteka slavje v čast našim vojnim junakom," je za CNN dejal predsednik Navajov Russell Begaye, ki je še dodal, da je bila opazka popolnoma nepotrebna.

"Pokahontas je bila resnična oseba, ne pa neka pravljica. Ta mlada dama, staroselska ženska, je odigrala ključno vlogo v življenju tega naroda in da se taka oseba zlorabi na tak način, je nepotrebno in kulturno neobčutljivo," je povedal Begaye, medtem ko je poslanka navajskega sveta Amber Kanazbah Crotty Trumpovo oznako označila za "globoko žaljivo in nevarno".

Še ostrejše so bile v svojih obsodbah druge staroselske organizacije. Zveza plemen iz kolonialne dobe (ACET) je Trumpa pozvala, naj neha zlorabljati pomembne staroselske zgodovinske osebnosti kot rasistično žaljivko za svoje nasprotnike, saj je to žaljivo do vseh avtohtonih Američanov. Podobno misli izvršna direktorica Nacionalnega kongresa ameriških Indijancev (NCAI) Jacqueline Pata, ki pravi, da NCAI "ne more in ne bo ostal tiho, ko naše staroselske prednike, kulture in zgodovino izkoriščajo na žaljiv način za politično korist".