Zavezništvo Turčije in Izraela, ki ga je leta 1996 uspelo oblikovati takratnemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, je po napadu izraelskih komandosov na turško ladjo stvar zgodovine. Foto: Reuters
Zavezništvo Turčije in Izraela, ki ga je leta 1996 uspelo oblikovati takratnemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, je po napadu izraelskih komandosov na turško ladjo stvar zgodovine. Foto: Reuters
Izraelske ladje
Izraelske ladje so se po napadu vrnile v domače pristanišče Ašdod. Foto: EPA

Da je Ankara po napadu 31. maja, v katerem je umrlo devet turških državljanov, uvedla prepoved, je potrdil tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan. O prepovedi preletov čez turški zračni prostor se turški uradniki odločajo po posameznih primerih, torej za vsako izraelsko vojaško letalo posebej.

To je bila prva taka prošnja Izraela
Kot je neki ugledni uradnik na turškem zunanjem ministrstvu dejal za britanski BBC, je dovoljenje odvisno od vrste poleta in trenutnega stanja v odnosih med državama. Dodal je, da to letalo ni smelo prečkati njihovega ozemlja izključno zato, ker je bila to od konca maja prva taka prošnja Izraela, in da prepoved nima nikakršne povezave s potniki ali destinacijo pristanka.

Na krovu letala je bilo sto izraelskih vojaških uradnikov, ki so bili namenjeni v poljsko mesto Auschwitz. Ker jim turški kontrolorji letenja niso odobrili preleta, so morali ubrati drugo, daljšo pot.

Preleti izraelskih potniških letal čez turški zračni prostor niso ovirani.

O dogodku je prvi poročal izraelski časopis Yediot Ahronot, ko pa so premierja Erdogana na vrhu skupine G20 vprašali, ali je prepoved povezana z napadom na konvoj, je potrdil, da so "prepoved uvedli po teh dogodkih".

Brezkompromisni izraelski komandosi
Izrael je 31. maja napadel konvoj pod imenom Free Gaza Movement (Gibanje za osvoboditev Gaze). Sestavljalo ga je šest ladij, na krovu katerih je bilo približno 600 ljudi. Konvoj je vodila turška ladja, v Gazo pa je peljal več kot 10.000 ton človekoljubne pomoči, s katero je skušala mednarodna skupnost prebiti izraelsko zaporo palestinskih ozemelj.

Incident je obsodila tako rekoč celotna mednarodna skupnost, tudi Turčija, ki je po nasilju iz Tel Aviva odpoklicala svojega veleposlanika in odpovedala napovedane skupne vojaške vaje. Zahtevala je tudi opravičilo Izraela in neodvisno mednarodno preiskavo, a Izrael je to zavrnil in ustanovil le notranjo preiskovalno komisijo.