Dobil naj bi 54 odstotkov glasov v primerjavi s 43 odstotki, kolikor naj bi jih prejel dosedanji premier Viktor Janukovič.

Vzporedne volitve je opravil raziskovalni center Razumkov s pomočjo 30.000 volivcev na 460 voliščih po celi državi. Tudi rezultati vzporednih volitev, ki jih je izvedel center za sociologijo SOCIS, kažejo na zmago Juščenka. Ta naj bi prejel 49,4 odstotka glasov, Janukovič pa 45,9 odstotka volivcev.

Janukovičev štab bo počakal na končne rezultate
Predstavnik Viktorja Janukoviča pa svetujejo, da je bolje počakati na končni izid osrednje volilne komisije. Vzporedne volitve, ki sedaj kažejo 3 do 5-odstotno prednost opozicijskega kandidata, v prvem krogu niso bile posebej natančne.

Uradni rezultati naj bi bili znani šele po desetih dneh, prvi delni pa v noči na ponedeljek.

Kršitve volilnih pravil
Opazovalci so opozorili na resne kršitve volilnih pravil obeh strani.Vodja Inštituta držav srednje Evrope in Skupnosti neodvisnih držav je dejal, da je dobil številne informacije o pritiskih in ustrahovanju članov volilne komisije. Opazovalci naj bi na nekaterih voliščih v Kijevu našli material v podporo Juščenku.

Opozicija je opozorila na pritiske nad študenti na območju Kijeva. Študentje naj bi morali voliti na svojih univerzah in pri tem svojim profesorjem pokazati označeno glasovnico. Dopoldne so na volišču v regiji Čerkasi pri Kijevu neznanci ubili policista, zato so volitve na tem volišču prekinili, umor pa preiskujejo.

Tesen izid v prvem krogu
V prvem krogu sta oba kandidata dobila nekaj manj kot 40 odstotkov glasov. Za pol odstotka je bil boljši proevropski opozicijski kandidat Juščenko. Tako ostaja drugi krog popolnoma negotov, to pa potrjujejo tudi raziskave javnega mnenja.

Dosedanji predsednik Leonid Kučma podpira izvolitev Janukoviča, ki ga podpira tudi Moskva. Ruski predsednik Vladimir Putin je pred enim tednom že drugič obiskal Kijev. Prvič je prišel že pred prvim krogom volitev, da bi podprl kandidaturo Janukoviča.

Kdo je Viktor Juščenko
Viktor Juščenko, kandidat opozicije, je bil premier v letih 2000 in 2001. Je ekonomist, finančni strokovnjak, in je leta 1993 vodil ukrajinsko centralno banko, decembra 1999 pa ga je Kučma imenoval za predsednika vlade. Toda zaradi odločnejših ukrepov proti korupciji in oligarhom je moral položaj že po 16 mesecih zapustiti. Zavzema se sicer predvsem za demokratizacijo države, ki jo želi bolj približati EU in zvezi NATO.