V soboto se je nekaj tisoč komunistov in drugih levičarjev na poti do Trga neodvisnosti v središču Kijeva steplo z nacionalisti, saj sta obe strani skušali organizirati shod ob 63. obletnici ustanovitve uporniške Ukrajinske uporniške vojske (UPA), ki se je med vojno bojevala proti nacistom in tudi sovjetski vojski.

Na trgu, ki je bil pred letom dni prizorišče oranžne revolucije, so se protestniki obmetavali z jajci, kartoni mleka in z vsem, kar jim je prišlo pod roke, vendar ni bil nihče huje ranjen. Posebne policijske enote so protestnike obkolile z vseh strani in med njimi naredile kordon, da bi preprečile nove spopade. Zaradi bojazni pred izbruhom nasilja so oblasti že pred soboto veteranom UPA-ja prepovedale shod v Kijevu, tako da je tja prišla le peščica od njih.

Nacionalisti od oblasti zahtevajo, da uradno priznajo UPA in njenim preživelim pripadnikom dodelijo status vojnih veteranov, temu pa ostro nasprotujejo levičarji. Delitev Ukrajincev glede druge svetovne vojne sovpada tudi s trenutno razdeljenostjo med nacionalističnim zahodnim delom države, ki si želi približevanja Zahodu, in rusko govorečim vzhodnim delom, ki je navezan na Moskvo.

Sovjetska in nemška zasedba
Zahodni del Ukrajine je bil na začetku druge svetovne vojne med letoma 1939 in 1941 pod zasedbo Sovjetske zveze, ki je na tem območju nadaljevala utrjevanje totalitarnega režima, za katerega so bile značilne aretacije med prebivalstvom, temu pa so sledile množične deportacije in usmrtitve.

Leta 1941 je po razdoru pakta med Hitlerjem in Stalinom državo zasedla nemška vojska, ki se je kruto znesla nad prebivalstvom, gmotna škoda in žrtve med prebivalci pa so bile v Ukrajini med najvišjimi v Evropi. V veliki domoljubni vojni, kot je še vedno znana med mnogimi Ukrajinci, je baje umrlo več kot osem milijonov ljudi.

Zahod želi neodvisnost
Na zahodu države so leta 1942 ustanovili UPA, ki je za kratek čas sodelovala tudi z nacistično vojsko, saj je upala, da bodo tako dosegli neodvisnost tega dela Ukrajine. Na svojem vrhuncu leta 1943 je UPA štel 100.000 upornikov, v enoti SS Galicia, kot je ime pokrajini, ki zavzema jugovzhod Poljske in zahod Ukrajine, pa se je proti Rdeči armadi bojevalo več deset tisoč Ukrajincev.

Po umiku nemške vojske v letih 1943 in 1944 je bila UPA prisiljena v nemogoč boj proti nacistom in vojski Sovjetske zveze, ki je znova zasedla Ukrajino, priključila pa ji je tudi etnično ukrajinska območja na vzhodu Poljske in Češkoslovaške.

Novim ukrajinskim oblastem še ni uspelo prepričati veteranov Rdeče armade in UPA-ja, da bi skupaj zaznamovali spomin na žrtve druge svetovne vojne.