Ukrajinski vojaški vrh si želi, da bi lahko v vojsko vpoklicali dodatnih 450.000 do 500.000 ljudi. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaški vrh si želi, da bi lahko v vojsko vpoklicali dodatnih 450.000 do 500.000 ljudi. Foto: Reuters

Po pozivu ukrajinskega vojaškega poveljstva, ki je predlagalo mobilizacijo do pol milijona Ukrajincev, je vlada predlog novega zakona o mobilizaciji v parlament poslala konec lanskega leta.

Januarja je parlament obravnavo zakona zavrnil, ker naj bi v nekaterih določilih kršil človekove pravice in predstavljal tveganje za korupcijo, druga določila pa so bila nejasna. Kljub današnji potrditvi v prvem branju, bo celoten postopek sprejemanja zakona predvidoma trajal še več tednov.

Po prvotni različici predloga bi se začetna starost za rezerviste znižala s 27 na 25 let. Znova naj bi preverili že izdana potrdila za tiste, ki so bili ocenjeni kot nesposobni za služenje vojaškega roka. Neupoštevanje pozivov bi namesto denarne kazni imelo za posledico zaporno kazen, služenje vojaškega roka pa bi se v času vojne s sedanjega nedoločnega časa omejilo na 36 mesecev.

Zakon tudi predvideva registracijo za vojsko sposobnih moških, ki se nahajajo v tujini, brez tega dokumenta pa jim ne bi bile na voljo konzularne storitve.

Sorodna novica Izčrpani ukrajinski vojaki si želijo, da novi poveljnik zagotovi sveže sile na bojišču

Napovedane spremembe so sicer močno razdelile družbo, ki je izčrpana zaradi vojne še zlasti po neuspeli veliki protiofenzivi lansko poletje.

"To je seznam zapletenih, a izjemno potrebnih rešitev, ki so namenjene močnejši naši državi pred izzivi dolgotrajne vojne," so po glasovanju sporočili z obrambnega ministrstva, kjer so napovedali, da bodo tesno sodelovali s parlamentarnim odborom in tako do drugega branja zagotovili vse potrebne amandmaje.

Poslanec Jaroslav Železnjak je sporočil, da bo predlog zakona verjetno prestal obravnavo konec februarja in začel veljati aprila.

Novi ruski napadi z raketami in letalniki

Več ukrajinskih regij je bilo znova tarča obsežnih ruskih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki, so sporočile ukrajinske oblasti. V mestu Mikolajiv na jugu države je bila v napadu ubita ena oseba, o štirih žrtvah poročajo iz Kijeva.

Ruske sile so napade s 44 raketami in 20 letalniki izvedle okoli pete ure po srednjeevropskem času.

"Sovražnik je v napadu uporabil različno orožje, od letalnikov do manevrirnih in balističnih raket," je pojasnil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni in dodal, da je zračna obramba sestrelila 29 raket in 15 letalnikov.

V napadu na Mikolajiv so bili poškodovani strehe 20 hiš ter del tamkajšnjega plinovoda in vodovoda, je sporočil župan mesta Oleksandr Senkevič in opozoril, da je v napadu umrla ena oseba.

Kijev. Foto: EPA
Kijev. Foto: EPA

Eksplozije je bilo slišati tudi v Kijevu, kjer so bila v napadu poškodovana večnadstropna stanovanjska stavba, v kateri je nato izbruhnil obsežen požar. Ubite so bile štiri osebe, še več kot 30 pa je bilo ranjenih, je sporočila mestna uprava.

Na kraj napada je bilo napotenih 13 reševalnih in devet gasilskih vozil, iz stavbe pa so evakuirali 52 ljudi. Kot je opozoril ukrajinski notranji minister Igor Klimenko, bi pod ruševinami lahko bilo še več žrtev.

Kmalu za tem je napade na Ukrajino potrdil tudi predsednik Volodimir Zelenski. Kot je zapisal na omrežju X, so ruske sile napadle šest ukrajinskih regij, v napadih pa so bili ubiti trije ljudje.
"V Mikolajivu je bilo uničenih več deset hiš, ena oseba je bila ubita. V Kijevu je bilo ranjenih več kot deset ljudi, poročajo tudi o dveh smrtnih žrtvah. V Harkovu pa sta bili ranjeni dve osebi," je še dodal Zelenski.

V napadu na prestolnico so bili poškodovani tudi daljnovodi, del okrožja Dnipro pa je ostal brez elektrike.

Poljska je medtem po silovitih ruskih napadih na Ukrajino aktivirala več bojnih letal, da bi zagotovila varnost svojega zračnega prostora.

Novi ruski napad se je zgodil prav v času, ko se na obisku v Kijevu mudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki se je med napadom zatekel v zaklonišče v svojem hotelu.