Prizor iz Berlina, kjer so se protestniki zbrali pred poslopjem parlamenta na shodu pod sloganom
Prizor iz Berlina, kjer so se protestniki zbrali pred poslopjem parlamenta na shodu pod sloganom "Mi smo požarni zid". Foto: Reuters

Protesti potekajo v številnih nemških mestih, tudi v Berlinu. Po podatkih policije, ki jih navaja nemška tiskovna agencija DPA, se je na protestu v nemški prestolnici zbralo več kot 150.000 ljudi. Organizatorji protesta medtem navajajo številko 300.000 udeležencev. Oblasti so na kraj dogodka napotile tudi 700 policistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred stavbo nemškega parlamenta so udeleženci simbolično sklenili človeško verigo.

Množica protestnikov vzklika gesla "Vsi skupaj proti fašizmu!", dogajanje pa so na omrežju YouTube v živo prenašali organizatorji, gibanje Hand in Hand (Z roko v roki), ki združuje več kot 1300 organizacij.

V Freiburgu na jugozahodu države se je po podatkih policije zbralo okoli 20.000 ljudi, poroča DPA. K tamkajšnjim protestom je pozvalo več kot 300 organizacij, vključno z mestnim nogometnim klubom, sindikati in cerkvami, v njih pa so sodelovali tudi kmetje s traktorji.

"Naj bo v Eisenachu, Hamburgu ali Berlinu: v malih in velikih mestih po vsej državi se bodo številni državljani združili in protestirali proti pozabi, sovraštvu in agitaciji tudi ta konec tedna," je na družbenem omrežju X zapisal Scholz.

Nemški kancler je pred kratkim večkrat pohvalil obsežne proteste in se januarja tudi sam udeležil enega od shodov v Potsdamu blizu Berlina.

Že približno tri tedne se po vsej Nemčiji na ulice odpravlja več deset tisoč ljudi, ki protestirajo proti skrajni desnici, zlasti proti skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD).

Olaf Scholz. Foto: EPA
Olaf Scholz. Foto: EPA

Proteste je sprožilo poročilo preiskovalne novinarske skupine Correctiv o srečanju med pripadniki radikalne desnice in posameznimi politiki iz AfD-ja, Krščanskodemokratske unije (CDU) in konservativne skupine Unija vrednot (Werteunion) novembra v Potsdamu.

Na srečanju naj bi razpravljali o tem, kako izgnati veliko število tujih državljanov, vključno s prosilci za azil in priseljenci z nemškim državljanstvom, da zapustijo državo, tudi pod prisilo.

"Večina Nemcev ima občutek, da v državi nič ne deluje, kot je prej"

Nemčija je prešla zenit svoje moči in prebivalci to čutijo. Skrbijo jih naraščajoči kriminal med prebežniki, priliv beguncev in islamistične skupine. Razlike v dojemanju varnosti se med prebivalci zahoda in vzhoda povečujejo, kažejo izsledki raziskave.

Nemci se, zlasti na vzhodu, v protest proti vladi obračajo k skrajno desnim strankam. Med ljudmi se krepita negotovost in nezadovoljstvo. To so sklepi reprezentativne raziskave javnega mnenja, ki jo pripravlja center za strategijo in vodenje, je za Radio Slovenija poročala dopisnica iz Berlina Maja Derčar.

Katere skupine Nemce najbolj skrbijo? Po vrsti: islamisti, arabski klani, desni skrajneži, teoretiki zarot, levi skrajneži, AfD … Toda na vzhodu države Alternativo za Nemčijo (AfD) podpirajo veliko bolj kot na zahodu. In bolj kritični so do vlade. Želijo si, da bi vlada ukrepala proti množičnemu prihodu prebežnikov in poskrbela za stanovanja in kakovost izobraževanja.

Ulica v Berlinu. (Fotografija je simbolična.) Foto: Pixabay
Ulica v Berlinu. (Fotografija je simbolična.) Foto: Pixabay

Renate Köcher z Inštituta za raziskovanje javnega mnenja Allenbach je pojasnila: "Če vprašamo podpornike AfD-ja, potem niso zadovoljni z vlado. Menijo, da bo, če bo tako nadaljevala, povzročila veliko škodo. Menijo tudi, da večina politikov Alternative za Nemčijo govori normalno, kot normalni ljudje. In najbolj pereča težava se jim trenutno zdijo migracije."

Klaus Schweinsberg iz Centra za strategijo in vodenje pa je dejal: "Skrbijo me vrednosti, ki jih vidimo. Le štirje odstotki vprašanih imajo zaupanje, da lahko vlada reši vprašanje migracij. To je alarmantna številka, ki si jo mora vlada predočiti in videti, kje lahko ukrepa."

Renate Köcher je dodala: "Nemce skrbi, da so najboljši časi za njimi. In večina ima občutek, da v državi nič ne deluje, kot je prej, naj so to digitalizacija, javna uprava, šolski sistem."

Negativne učinke migracij Nemci vidijo na področju stanovanj, ki jih primanjkuje, šolskega sistema, veliko otrok ne zna nemškega jezika, na področju varnosti, v porastu je kriminal, ki ga izvajajo priseljenci, in pri obremenitvah socialnih blagajn. Po mnenju avtorjev primanjkuje natančnih razlag za večanje javnomnenjskih razlik med prebivalci zahoda in vzhoda Nemčije, je dodala Derčar.

Protesti proti skrajni desnici v Nemčiji