Zelenski in Mattarella. Foto: Reuters
Zelenski in Mattarella. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik je dopoldne začel državniški obisk v Italiji, kot je zapisal na Twitterju, gre za pomemben obisk za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo.

Rim je Zelenskemu obljubil polno podporo. Mattarella je poleg tega ukrajinskemu kolegu dejal tudi, da si vsi, ki podpirajo Ukrajino, želijo miru, a da mora biti to "resničen mir, ne predaja", je po poročanju Reutersa dejal vir v uradu italijanskega predsednika.

Zelenski se je srečal tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je februarja obiskala Kijev. "Ukrajinci se v vojni borijo za vse nas," je premierka izpostavila po pogovorih z ukrajinskim predsednikom.

Ukrajinski predsednik se je Italiji zahvalil za nenehno podporo v vojni proti Rusiji. "Cenimo pomembno vojaško pomoč, ki naši državi omogoča, da se upre ruski agresiji," je poudaril in dodal, da je za uspeh na bojišču ključno, da Ukrajina to pomoč prejme pravočasno, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Kot je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec, je očitno, da Zelenski resno računa s podporo Italije pri pridruževanju EU-ju in tesnejši povezanosti z Natom, pa tudi pri povojni obnovi države, čemur je italijanska vlada konec aprila že namenila posebno dvostransko srečanje z gospodarstveniki.

Papež in Zelenski. Foto: Reuters
Papež in Zelenski. Foto: Reuters

Papež obljubil, da bo molil za mir

Sledilo je srečanje Zelenskega s papežem Frančiškom. Kot so sporočili iz Vatikana, sta govorila predvsem o humanitarnih in političnih razmerah v Ukrajini, ki so posledica vojne. Strinjala sta se, da je treba nadaljevati humanitarna prizadevanja v podporo prebivalstvu, je še sporočil tiskovni predstavnik Svetega sedeža Matteo Bruni. Papež je še obljubil, da bo še naprej molil za mir v Ukrajini.

Po poročanju agencije Ansa je papež ukrajinskemu predsedniku podaril majhen kipec oljčne vejice, simbola miru. Zelenski pa je Frančišku dal ikono Device Marije, naslikano na neprebojnem jopiču.

Papež je konec aprila dejal, da je Vatikan vpleten v iskanje rešitve za konec vojne.

Ta teden se je papež sešel z odhajajočim ruskim veleposlanikom v Vatikanu Aleksandrom Avdejevim, kateremu naj bi ob tem predal pismo za ruskega predsednika Vladimirja Putina.

V italijanskem glavnem mestu ob obisku Zelenskega veljajo močno poostreni varnostni ukrepi. Med njimi sta prepoved letenja nad mestom in prepoved preletov letalnikov. Za nadzor v Rimu danes skrbi dodatnih tisoč policistov, policijski helikopterji pa bodo izvajali nadzor iz zraka.

Zelenski bo v nedeljo obiskal tudi Nemčijo, so medtem potrdili viri v nemški vladi. Po poročanju nemških medijev naj bi se sešel z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Ni pa še potrjeno, da bo Zelenski v Aachnu v svojem in imenu ukrajinskega ljudstva osebno prevzel nagrado Karla Velikega, ki jo od leta 1950 podeljujejo za posebne zasluge pri združitvi Evrope.

Mattarella in Meloni Zelenskemu obljubila nadaljnjo podporo
V pomoč so vključeni tudi tanki leopard. Foto: Reuters
V pomoč so vključeni tudi tanki leopard. Foto: Reuters

Nemčija napovedala do zdaj največjo vojaško pomoč Ukrajini

Nemčija je napovedala svoj do zdaj največji sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 2,7 milijarde evrov in obljubila nadaljnjo podporo Kijevu, dokler bo to potrebno.

Napovedana vojaška pomoč Ukrajini med drugim vključuje 30 tankov leopard 1, 15 tankov gepard, 200 izvidniških brezpilotnih letal in štiri protiletalske sisteme Iris-T, so navedli v sporočilu nemškega obrambnega ministrstva.

"Vsi upamo na hiter konec te strašne vojne Rusije proti ukrajinskemu ljudstvu, vendar tega žal ni na vidiku," je ob napovedi nove pošiljke orožja za Ukrajino dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius. "Zato bo Nemčija nudila vso pomoč, ki jo lahko, in sicer dokler bo potrebno," je dodal.

"Hvala našim zaveznikom," je v objavi na Telegramu zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v odzivu pozval k hitri dobavi orožja Ukrajini. "Ukrajina vedno potrebuje vse čim prej," je dejal ob robu srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v Stockholmu.

Na vprašanje, kdaj se bo začela načrtovana ukrajinska protiofenziva, je Kuleba odgovoril, da se je treba vprašati, ali je bilo storjenega dovolj za njen začetek in uspeh. "Želimo, da se vsi osredotočijo na to vprašanje," je dodal.

Nemčija je Ukrajini od začetka ruske vojaške agresije po poročanju nemške tiskovne agencije DPA odobrila dobavo orožja v vrednosti 2,75 milijarde evrov, tako da se bo z danes napovedanim svežnjem nemška vojaška pomoč skoraj podvojila. Nemčija je tako ena najpomembnejših podpornic Ukrajine, tako vojaško kot finančno.

Ukrajina že nekaj časa pritiska na zaveznike, da okrepijo in pospešijo dobave orožja pred napovedano protiofenzivo, ki se pričakuje v prihodnjih tednih in za katero je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da z njo čakajo, saj po njegovih besedah še niso prejeli vsega obljubljenega orožja.

Britansko obrambno ministrstvo medtem poroča, da so v bojih pri Bahmutu na vzhodu države ukrajinske sile zavzele še nekaj ozemlja, potem ko so se ruske sile umaknile s položajev južno od mesta, ki je že več mesecev prizorišče srditih spopadov.

Ukrajinska vojska naj bi pridobila nekaj ozemlja v okolici Bahmuta. Foto: Reuters
Ukrajinska vojska naj bi pridobila nekaj ozemlja v okolici Bahmuta. Foto: Reuters

Borrell pozval k dobavi orožja dolgega dosega

Medtem je visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell pozval članice Unije, naj Ukrajini zagotovijo orožje dolgega dosega za odgovor na ruske napade, hkrati pa naj pospešijo splošno dobavo orožja. "Pohiteti moramo," je še dejal po srečanju z ukrajinskim zunanjim ministrom v Stockholmu.

"Dokler Rusija nadaljuje napade, se mora Ukrajina braniti. To je zahteva, ki jo je minister Kuleba danes predstavil ministrom," je po srečanju sporočil Borrell. Dodal je, da po besedah Kulebe zgolj na območju Bahmuta, kjer potekajo intenzivni spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami, Ukrajina potrebuje približno tisoč topniških izstrelkov dnevno.

"Zagotavljamo jim strelivo, vsekakor pa se zavezujemo, da bomo pospešili zagotavljanje streliva za te boje," je še dejal Borrell.

Ministri držav članic, so se po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva na današnjem srečanju strinjali, da je za trajen in pravičen mir v Ukrajini nujno sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, pri iskanju rešitev pa mora biti jasno, kdo je agresor in kdo žrtev.

Moskva: Ukrajina z britanskimi raketami nad civilne objekte

Rusija je danes sporočila, da je Ukrajina uporabila britanske rakete dolgega dosega za napad na civilne objekte v mestu Lugansk na vzhodu Ukrajine, pri čemer je bilo ranjenih šest otrok. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so ukrajinske oborožene sile v petek zvečer napadle obrat za predelavo mesa in tovarno za proizvodnjo polimerov.

"V napadu so bile uporabljene rakete zrak-zrak storm shadow, ki jih je režimu v Kijevu dobavila Velika Britanija, kljub zagotovilom Londona, da se to orožje ne bo uporabljalo za napade na civilne cilje," je poudarilo ministrstvo.

Po navedbah Moskve so bile v napadu poškodovane bližnje stanovanjske zgradbe, ranjenih pa je bilo več civilistov, med njimi šest otrok.

Rusija je še sporočila, da je sestrelila ukrajinski vojaški letali, s katerih so bile izstreljene rakete dolgega dosega.

Združeno kraljestvo je dobavo raket dolgega dosega Ukrajini kot prva država do zdaj potrdilo v četrtek. Odločitev so v Londonu sprejeli po večmesečnih pozivih Kijeva k dobavi tovrstnih raket. Te bodo Ukrajini zagotovile nove zmogljivosti ob pripravah na prihajajočo protiofenzivo. Rusija je dobavo raket dolgega dosega storm shadow Ukrajini v petek označila za sovražno dejanje.

V Rusiji strmoglavila letalo in helikopter

V zahodni ruski regiji Brjansk ob meji z Ukrajino sta danes strmoglavila rusko vojaško letalo in helikopter. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je na nenaseljenem ozemlju blizu vasi Klinzi strmoglavil helikopter, pozneje pa so iz regije poročali še o strmoglavljenju ruskega vojaškega letala Su-34.

Ruski helikopter je strmoglavil, potem ko je zagorel motor, je za agencijo Tass povedal vir iz reševalnih služb. Lastnik helikopterja in okoliščine strmoglavljenja še niso znani. Pozneje je v regiji strmoglavil tudi ruski lovec SU-34.

V petek pa sta v strmoglavljenju ruskega helikopterja Mi-28, ki je bilo na načrtovanem vadbenem poletu na severu Krima, umrla dva pilota, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Vzrok za strmoglavljenje naj bi bila tehnična okvara.