Turisti zadnja leta odkrivajo kotičke Slovenije. Foto: BoBo
Turisti zadnja leta odkrivajo kotičke Slovenije. Foto: BoBo

Ponekod so se na primer že pojavili upori prebivalstva, češ da je obiskovalcev v njihovih krajih preveč. Za širitev zavedanja o pomenu turizma in turistične panoge pa bo potrebno tudi strokovno in specializirano medijsko poročanje, je prepričan predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije, ki sodeluje na Dnevih slovenskega turizma (DST), ki te dni potekajo v Kranjski Gori.

V ospredju dogodka je strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki jo je vlada sprejela 5. oktobra. "To ni dokument javnega sektorja, ampak ga lahko uresničimo le, če bo vsak deležnik izpolnil svoje naloge," je pred plenarnim delom DST-ja poudaril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodal: "Ta dokument je nastal v največjem sodelovanju z gospodarstvom, od spodaj navzgor. Ne želim, da bi ga obravnavali kot spisek želja, ampak kot načrt poti, kako priti do ciljev in doseči vizijo slovenskega turizma."

"Turizem je dejavnost, ki združuje ljudi"
Podporo strategiji so izrekli tudi drugi govorci na novinarski konferenci, izpostavili pa tudi številne ovire, ki jih bo treba premagati na tej poti – zelo problematično ostaja področje kadrov v turizmu. "Turizem je dejavnost, ki združuje ljudi – goste na eni in gostitelje na drugi strani. Skupni imenovalec obojih pa je zadovoljstvo," je poudaril predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije Andrej Prebil. Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Mate Matjaž pa je poudaril, da dobrih kadrov v slovenskem turizmu občutno primanjkuje, kar se je pokazalo še posebej v letošnji odlični turistični sezoni. Obenem je treba izboljšati možnosti za delo v panogi.

Tako si bodo v zbornici prizadevali za uvrstitev določenih poklicev v gostinstvu na seznam deficitarnih poklicev. Prav tako si bodo prizadevali za oprostitev plačila prispevkov na nadurno, nedeljsko in praznično delo - zadevo bi uredili na način, da bi stroški za delodajalca ostali nespremenjeni, delavec pa bi dobil višje izplačilo.

Hackathlon o doživetjih v slovenskem turizmu
Nujno bo tudi oblikovanje inovativnih turističnih produktov z višjo dodano vrednostjo. Te na prvem turističnem hackathonu snuje 85 posameznikov iz vse Slovenije, ki z namišljeno čarobno palico v rokah razmišljajo o novih petzvezdičnih doživetjih v slovenskem turizmu, je pojasnila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Zmagovalce tekmovanja bodo razglasili v četrtek.

Vsi udeleženci so poudarili tudi pomen sodelovanja. Tako bodo popoldne podpisali deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma. STO pa je medtem po besedah Pakove že začel srečanja v okviru koordinacije vodilnih destinacij v okviru novih makrodestinacij. Tako je v zadnjem mesecu glave že staknilo okoli 200 predstavnikov 34 destinacij.

Počivalšek je zagotovil, da oblikovanje makrodestinacij ne pomeni nove formalne organiziranosti, ampak bodo uporabljene le kot platforma za razvoj sodelovanja.

Infrastruktura potrebuje nadgradnjo
Sicer pa vlado čaka še nadgradnja institucionalnega okvira. Prihaja še novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki bo moral reševati tudi vprašanje turistične takse, pa zakon o Kobilarni Lipica ter zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel določene poenostavitve in liberalizacijo.

Treba bo tudi obnoviti in nadgraditi slovensko turistično infrastrukturo. Počivalšek je tako znova napovedal "nov naložbeni sklad z ročnostjo in pogoji, prilagojenimi turizmu" - konkretno računa na posojila z ročnostjo vsaj 12 let in z dvema letoma moratorija na odplačevanje. Pri prestrukturiranju gospodarstva - skoraj 40 odstotkov sredstev v slovenskem turizmu je v državnih rokah - pa ministrstvo predlaga turistično divizijo znotraj ene od obstoječih institucij z "maksimalno profesionalnim vodenjem".