Generalna direktorica Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Irina Bokova je po ponedeljkovem sestanku s perujskim predsednikom Alanom Garcio dejala, da je naloga Unesca in perujskega ljudstva, da zaščitita Machu Picchu pred prevelikim navalom turistov.

Machu Picchu, mesto, ki leži na 2430 metrih nadmorske višine in ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, poleg navala turistov ogrožajo tudi nevarne posledice podnebnih sprememb in številni zemeljski plazovi, ki so posledica intenzivne deforestacije okoliških pobočij. Unesco bo zato sprejel poseben načrt za varovanje tega arheološkega zaklada iz 15. stoletja. Kdaj natančno bodo načrt predstavili, Bokova ni pojasnila.

Zaradi deževja lani zaprt dva meseca
Machu Picchu je bil januarja lani zaradi posledic močnega deževja zaprt kar dva meseca. Močno deževje je sprožilo plazove in poplave, ti pa so poškodovali železnico, ki je vodila do tega spomenika. Na območju mesta je ostalo ujetih približno 2.000 turistov, ki so jih perujske oblasti reševale s helikopterji. Perujske oblasti so takrat ocenile, da so bili v času, ko je bil Machu Picchu, ki sicer ni bil poškodovan, zaprt, prikrajšani za 60.000 turistov in najmanj milijon dolarjev prihodkov.

Največ prihodkov prinese Cuzco
Machu Picchu, ki leži nad dolino Urubamba v Peruju, približno 70 kilometrov severozahodno od mesta Cuzco, je najbolj obiskana turistična znamenitost v Latinski Ameriki. Vsaj 90 odstotkov turističnih prihodkov dobi Peru iz okolice mesta Cuzco, saj se tam s turizmom posredno ali neposredno ukvarja več kot polovica prebivalcev.

Čeprav so domačini Machu Picchu poznali ves čas, ga je svetu šele leta 1911 predstavil ameriški zgodovinar Hiram Bingham, ki je o kraju napisal uspešnico. Razvaline je na seznam svoje kulturne dediščine Unesco uvrstil šele leta 1983.