Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva pravi, da moramo več pozornosti nameniti mladim:
Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva pravi, da moramo več pozornosti nameniti mladim: "Mladi postajajo ekonomsko močan in zanimiv segment turistov, saj njihova turistična poraba znaša več kot 160 milijard evrov letno. Mladi potujejo veliko, ostajajo dalj časa in porabijo več denarja." Foto: BoBo

Slovenija je lahko s svojimi naravnimi danostmi in lepotami, bogato kulturno dediščino ter zelo kakovostno kulinarično in enološko ponudbo prvovrstna turistična destinacija. In že zdaj je ta panoga v slovenskem gospodarstvu - kljub kriznim časom - ena glavnih in najuspešnejših. V tem bi lahko seveda bili še boljši, če bi bila naša prepoznavnost v svetu večja in če bi bilo ovir za vlaganje v panogo manj, naše vezi s tujino pa še tesnejše. In prav v tem je čezmejno povezovanje strokovnjakov - rojakov lahko odločilnega pomena.

Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
1. Konferenca slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu je potekala v neposredni bližini prve turistične znamenitosti Slovenije - Postojnske jame. Foto: MMC RTV SLO

Strategija razvoja me ne skrbi, 212 jih imamo, vsaka občina je napisala svojo, ampak ta bo dobra takrat, ko bomo izhajali iz kakovosti storitev. Dobro delo se začne takrat, ko gost troši, to pa počne, ko se v okolju počuti prijetno in mu je to zanimivo. Marjan Batagelj

Po koncu so številni hiteli stisnit roko Jožetu Oseliju, velikemu kuharskemu mojstru. Foto: MMC RTV SLO

Če smo gostom še pred nekaj leti lahko ponujali predvsem počitek, je zdaj tu iskanje tišine in teme.

O novih smernicah
Postojnska jama
Smernica v turizmu - tema in tišina. To bo v svojo ponudbo vključila tudi Postojnska jama. Foto: BoBo

To je le delček govora predsednika uprave družbe Postojnska jama Marjana Batagelja, gostitelja 1. Konference slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu - organiziral jo je Slovenski svetovni kongres. S svojim uvodnim predavanjem z naslovom Ogledalce, ogledalce na steni povej je udeležence turističnega srečanja navdušil.

Batagelj je takoj na začetku povedal, da kljub naslovu ne bo pripovedoval pravljice, prav nasprotno. Postojnčan je med predavanjem opozoril na številne težave slovenskega turizma, sprva pa je dejal, da bomo morali spremeniti pogled nase, saj turizem ni nekaj, na kar se vsakdo spozna: "O turizmu razpravljati v Sloveniji res ni težko, saj se podobno kot pri nogometu vsi spoznajo na vse. Gostilniške debate vedo povedati, da mora vsak župan v svoj program zapisati razvoj turizma. In ker jih župani poslušajo, je mogoče sklepati, da smo turistično izredno razvita država. 212 županov, 212 programov razvoja turizma. Odlična podlaga torej ... Ampak ni tako."

Sprva je kritiziral delovanje javnih zavodov, ki svoje delo končajo že ob štirih popoldne, čeprav bi delovni čas v turizmu moral biti 24 ur, 365 dni. Nato je opozoril na katastrofalen javni prevoz. Moramo slediti smernicam, je dejal, ampak tudi pri tem naletijo turistični delavci na zid: "In potem pridemo do kalitve nočnega miru. Občinski odloki predpisujejo zapiralni čas, ob enajsti uri je v Postojni že vse zaprto, pa smo turistično mesto."

Kljub vsemu Batagelj verjame, da je prihodnost slovenskega turizma svetla in močna, ampak nas čaka še kar precej dela: "Morali se bomo na nacionalni ravni pogovoriti, razumeti te smernice, ki so v turizmu, in jih implementirati v čim bolj sprejemljivo zakonodajo. Na koncu pridemo do politike, ki vzpostavlja pogoje, in če so ti slabi, ne moremo delati. Zato trdim, da če bi več javnega izginilo iz turizma in bi to prepustili srčnim ljudem, potem bo ta turizem takšen, kot pričakujemo. Ne pričakujemo pa zaprtih vrat, zaprtih muzejev v nedeljo ... Na takšen način nisem nikoli razumel turizma."

Za konec je dejal: "Slovenski turizem moramo zgraditi na presežnikih in z ljudmi, ki so nadpovprečno prizadevni, odprti v svet in hočejo biti uspešni. Predvsem pa moramo gostu najprej reči z nasmehom: Dober dan, veseli smo, da ste nas obiskali."

Naravne danosti niso dovolj za uspeh
Batageljevo misel je nadgradila Maja Konečnik Ruzzier z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je na okrogli mizi izpostavila pomen naravnih danosti za razvoj turizma. Same naravne danosti ne zagotavljajo samoumevnega uspeha turističnih ponudnikov, saj so nekatere najbolj zaželene turistične destinacije nastale tam, kjer naravnih danosti sploh niso imeli, kot velja npr. za Dubaj. "Potreben je dejaven pristop, razumeti je treba ciljne skupine turistov in iskati nove tržne poti. Če nisi v koraku z njimi, lahko hitro zaostaneš za najboljšimi," je poudarila Konečnik Ruzzierova. Slovenija ima sicer izjemne naravne danosti in s tem veliko možnosti nadaljnjega razvoja turizma, kar priznavajo vsi, ki jo obiščejo.

Odprava vizumov, boljši javni prevoz
Vlado Tance
iz družbe Kompas pa je opozoril, da bi morali iskati tudi nove skupine obiskovalcev, prebivalce "drugih držav", ki postajajo v svetu vse pomembnejši gostje. To velja predvsem za obiskovalce iz držav na Arabskem polotoku, ki v povprečju med enim dopustom potrošijo 15.000 evrov na osebo. Vendar je treba takim gostom prilagoditi nastanitve, hrano, jim pripraviti različne možnosti ogledov in dejavnosti. "Najprej pa bi potrebovali kakšno neposredno letalsko linijo s tem območjem ter prijaznejši in hitrejši način pridobivanja vizumov," je še dejal Tance.

Konference sta se udeležila tudi Jožef Petrovič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj, je v prvem sklopu predavanj o položaju slovenskega turizma povedal: "Turizem je najhitreje rastoča gospodarska panoga v svetu, v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto domačega proizvoda, prihodki pa iz leta v leto rastejo."

Nova smernica - tema in tišina
Hribar je predstavil tudi nekaj smernic, ki bi jim morala slediti tudi Slovenija. Med drugim je izpostavil, da bomo morali več pozornosti nameniti mladim: "Mladi postajajo ekonomsko močan in zanimiv segment turistov, saj njihova turistična poraba znaša več kot 160 milijard evrov letno. Mladi potujejo veliko, ostajajo dalj časa in porabijo več denarja. Priča smo transformaciji iz t. i. backpackerjev v flashpackerje, za katere je značilno potovanje z enakimi motivi kot pri backpackerjih, le z več denarja in in v iskanju več udobja pri nastanitvi in prevoznih sredstvih."

Slovenija pa ima še nekaj, kar je nova svetovna smernica v turizmu, je še dejal Hribar: "Če smo gostom še pred nekaj leti lahko ponujali predvsem počitek, je zdaj tu iskanje tišine in teme." Temu bo sledila tudi Postojnska jama, kjer bodo prihodnje leto začeli prodajati temo in tišino, ko si bodo obiskovalci sami razsvetljevali jamo in ji prisluhnili, videli pa bodo lahko tudi človeško ribico v naravnem okolju.

V okviru sklopa dobrih praks so svoje uspešne zgodbe na kratko predstavili Maja Dimnik iz naselja Garden Village Bled, ki je s svojo inovativno glampingvsebino postavilo nov mejnik v slovenskem turizmu, Joško Sirk iz gostilne Subida, ki je edini Slovenec z Michelinovo zvezdico, pa turistična destinacija Ljubljana ... Svojo zgodbo je delil tudi Jožef Oseli, slovenski kuharski mojster, nekdanji osebni kuhar in butler Josipa Broza - Tita, kuhal pa je tudi za svetovne zvezde z različnih področij, kot so igralki Sophia Loren in Elizabeth Taylor, pa tudi državniki Mihail Gorbačov in Vaclav Havel ... Več o Oseliju si boste lahko prebrali kmalu.

"Turizem živeti!"
Številni udeleženci konference so se opisali kot "norci", ko gre za njihovo opravljanje turizma, saj takšen moraš po njihovem mnenju biti, turizmu moraš biti predan 100-odstotno, moraš ga preprosto ljubiti, če želiš dosegati rezultate. V zadnjem sklopu vizij za slovenski turizem, kjer so se pojavila tudi navzkrižna mnenja, je tako eden izmed predavateljev Janez Pergar lepo strnil misli: "Turizem živeti, ga imeti radi, spoštovati, vanj vlagati sebe in denar, ga skupaj tržiti ter se skupaj veseliti uspehov."

K temu je Marjan Batagelj ob koncu konference dodal: "Začel sem z ogledalom, končal bom kulinarično. Konec in vsaka hrana mora biti začinjena, različna mnenja komu odpirajo razmišljanje, sklepe bova z Borisom Pleskovičem (predsednikom Slovenskega svetovnega kongresa, op. a.) napisala, lahko se boste z njimi strinjali, lahko ne, sklepe pa bomo poslali vladi. Vsi pa se strinjamo v enem: za goste si želimo, da bi prihajali v Slovenijo."

Kljub še vedno občuteni krizi se je število tujih obiskovalcev v prvih šestih mesecih letos v Sloveniji ponovno povečalo, obisk je večji za sedem odstotkov. Največ turistov še vedno prihaja iz Italije, sledijo Avstrijci, Nemci, Rusi in Nizozemci. Zelo hitro pa se povečuje tudi število obiskovalcev z Daljnega vzhoda, predvsem iz Kitajske.

Slovenija je lahko s svojimi naravnimi danostmi in lepotami, bogato kulturno dediščino ter zelo kakovostno kulinarično in enološko ponudbo prvovrstna turistična destinacija. In že zdaj je ta panoga v slovenskem gospodarstvu - kljub kriznim časom - ena glavnih in najuspešnejših. V tem bi lahko seveda bili še boljši, če bi bila naša prepoznavnost v svetu večja in če bi bilo ovir za vlaganje v panogo manj, naše vezi s tujino pa še tesnejše. In prav v tem je čezmejno povezovanje strokovnjakov - rojakov lahko odločilnega pomena.

Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

Strategija razvoja me ne skrbi, 212 jih imamo, vsaka občina je napisala svojo, ampak ta bo dobra takrat, ko bomo izhajali iz kakovosti storitev. Dobro delo se začne takrat, ko gost troši, to pa počne, ko se v okolju počuti prijetno in mu je to zanimivo. Marjan Batagelj

Če smo gostom še pred nekaj leti lahko ponujali predvsem počitek, je zdaj tu iskanje tišine in teme.

O novih smernicah