Zaprt vhod v Monvi danes ... Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Zaprt vhod v Monvi danes ... Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
... in vhod v Monvi leta 2012, na sklepni zabavi sezone. Foto: Monvi/Sara Šijan
Glavni pogled na gostinsko-zabavni kompleks, v katerega so se zgrinjale generacije in generacije 30 let. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Dutch Bar leta 2012 ... Foto: Monvi/Sara Šijan
... in kar je ostalo od bara danes. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Dizajnerski hotel Lone, zgrajen leta 2011, stoji le streljaj od "neuglednega" Monvija. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

A zlati časi "jadranske Metelkove" so po dobrih 30 letih obratovanja dokončno minili leta 2013, ko so iz puljske družbe Brid, ki je imela Monvi zadnjih deset let v najemu, sporočili, da je Monvi preveč dotrajan in da bi bila za njegovo nadaljnje obratovanje potrebna popolna prenova.

"V zadnjem desetletju smo Monvi vzdrževali, kolikor so nam okoliščine dopuščale. Obnavljali smo sanitarne prostore, dvorane, odprte prostore in opremo ter okoli centra zgradili zid, da hrup ne bi preveč motil okolice. A vse to je premalo, da bi Monvi zadovoljil današnje zahteve. Kot dozdajšnji najemniki nismo sposobni nekih večjih vlaganj, zato je nadaljnja usoda odvisna od lastnika," je junija 2013 povedal Danijel Birgmajer iz Brida, ki se mu preprosto ni izplačalo vlagati v prostor, za katerega niso imeli nobenih zagotovil, da ga ne bodo že naslednjo sezono porušili.

Namesto zabaviščnega kompleksa elitni turizem
Lastnik, o katerem je govoril Birgmajer, je hrvaška hotelska skupina Maistra, ki ima pod svojim okriljem med drugim hotele Lone, Monte Mulini in Eden - vsi stojijo le streljaj od Monvija, prva dva pa sta za nameček še petzvedična kompleksa, zato, roko na srce, Maistra ni imela veliko interesa ohranjati pri življenju bučnega centra, iz katerega se je v poletnih mesecih v zgodnjih jutranjih urah opotekala precej drugačna klientela, kot je prenočevala v dizajnerskih hotelih sredi parka Zlati rt.

Iz Maistre so kmalu zatem potrdili, da - glede na to, da je Monvi dolgoročno nevzdržljiv in glede na njegovo pozicijo ob hotelih in naselju - center zapirajo. Ob tem so sicer priznali, da je bil Monvi vedno dobro obiskan in da ima velik pomen za sicer razmeroma zaspani Rovinj, zato bi veljalo poiskati zanj drugo lokacijo. Skoraj dve leti pozneje se ta nova lokacija še vedno išče, domačini, celo isti, ki so se prej pritoževali nad hrupom in nespodobnostjo, pa zdaj obžalujejo, da je Rovinj izgubil edini kraj, "kjer se je kaj dogajalo zvečer".

Kresanje mnenj
Medalja ima pač vedno dve plati in pri tovrstnih centrih se vedno krešejo mnenja, javnost se deli, ustrezna rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, pa se (po navadi) nikakor ne najde. Monvi se je v času delovanja spopadal s številnimi težavami in pomanjkljivostmi, Zlati rt je ob viških sezone spominjal na mravljišče, prepredeno s pločevino, smetmi, praznimi steklenicami in zmačkanimi mladci, ki so se skrokani po naporni noči rekuperirali na plaži s pogledom na hotelske komplekse z nejevoljnimi gosti.

Je pa bil Monvi tudi multimedijski kompleks z diskotekami, kabarejem, številnimi lokali z najrazličnejšo ponudbo hrane, pijače in glasbe, ter velikim odprtim amfiteatrom, ki je sprejel do 5.000 poslušalcev in v katerem so koncertirali vsi od Dubioze do Željka Joksimovića, od didžejev do Bajage.

Monvi je nekdanje rovinjsko podjetje Jadran zgradilo leta 1982 po vzoru podobnih kompleksov iz italijanskih in španskih turističnih destinacij, s ciljem dopustnikom ponuditi nekaj več kot le sonce, morje in plaže. Tisto "nekaj več" so bile diskoteke Temple, Gallery in Presidente, vsaka s svojo glasbeno zvrstjo, od popa in rocka do tehna, od diska do turbofolka, ki so pripomogle h kultnemu statusu Monvija, poznanega po vsej Istri in celo onkraj hrvaških meja.

"Bili smo tukaj"
A kompleks, ki je več generacijam predstavljal ultimativno poletno zabavo, je skoraj dve leti in pol po tem, ko je gostil zadnji "zaključek sezone", le še žalostna, razpadajoča senca samega sebe. Plevel počasi prerašča zunanje prostore, okna in sanitarije so razbiti, pisarne premetane in oplenjene, barva se lušči. Na stenah še vedno visijo letaki z vabili na ta in oni koncert ter stari koledarji, luči in lampijončki po stropih pa so v zadnjem stadiju.

Živopisne barve in na krušni peči narisani plameni nekoč priljubljene mehiške restavracije so danes videti precej žalostno. Po nekem čudežu se je na polici pod stropom ohranila še večina (praznih) steklenic tekile, po kotih se nabira prah na Unionovih zabojnikih, nekdo pa je nad točilni pult čez slike kaktusov in mojitov z velikimi črkami napisal "Estaban aqui 2003-2013". Bili smo tukaj 2003-2013.

Diskoteka Gallery, kjer se je nekoč trlo mladih, je danes videti kot zaprašen, temačen relikt iz poglavja "lepi zapuščeni socialistični spomeniki", medtem ko amfiteater s praznim okvirjem za platno in zapuščeno žimnico pod odrom spominja na kakšen art projekt.

Na mestu nekdanjega Monvija načrtujejo v prihodnosti zgraditi nov kulturni center z muzejem in knjižnico ter dvoranami za razstave, filmske projekcije in gledališke predstave - skratka, kompleks z "manj adrenalina in manj decibelov", kot so ob zaprtju zapisali v tržaškem Il Piccolu.