Oba analitika se strinjata, da so se na tokratnih volitvah volivci morda bolj kot za Jankovića izrekli proti Janši. Foto: BoBo
Oba analitika se strinjata, da so se na tokratnih volitvah volivci morda bolj kot za Jankovića izrekli proti Janši. Foto: BoBo
Aleš Maver
Aleš Maver je prepričan, da bo Zoran Janković koalicijo sestavil brez večjih težav in jo zaradi večje podpore v svojih lastnih vrstah tudi mnogo lažje vodil od svojega predhodnika Foto: Aleš Maver
Maver, o razlogih za uspeh DeSUS-a kljub temu, da se njihova volilna baza precej prekriva z Jankovićevo
Igor Pribac
Igor Pribac je prepričan, da je velik del odgovora na stabilnost vlade tudi vloga, ki jo bo igrala opozicija. Prepričan je, da bi nekonstruktivna drža na koncu prej škodila kot koristila tistim, ki bi si od nje obetali kratkoročne koristi. Foto: BoBo

Janković in Virant sta večji garant kot Janša, da bomo iskali rešitve za prihodnost.

Pribac, o morebitnih večjih spremembah v delu DZ-ja
Janez Janša
Medtem ko Maver meni, da je do obrata v volilni podpori prišlo zaradi vstopa Gregorja Viranta v volilno tekmo, Pribac nenadni padec podpore Janše pripisuje "nepremičninski aferi", s katero se je prvak opozicije ukvarjal v preteklih dneh. Foto: BoBo
Zoran Janković
Čaka verjetnega mandatarja Zorana Jankovića zaradi večje podpore v njegovem krogu lažja naloga ali zaradi težkih razmer v svetu še težja naloga kot njegovega predhodnika? Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Po včerajšnjih prvih predčasnih volitvah v Sloveniji smo se na MMCju pogovarjali s političnima analitikoma in ju vprašali za njun komentar izidov. Aleš Maver predava na Filozofski fakulteti v Mariboru, Igor Pribac pa je profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Sem in nisem presenečen. Sem, ker nisem verjel, da bo obrat tolikšen, sem pa verjel v to, da se je nakazoval trend upadanja glasov Janezu Janši. Precej jasen trend. Malo manj jasno se je nakazoval trend, da bi se ti glasovi pretakali k Zoranu Jankoviću. To je pokazala Mladinina raziskava, ki je tudi tokrat kot kaže natačno ujela obrat v razmišljanju volivcev. Ja in ne torej. Obrat je nenavadno velik. Ni mi znano, da bi se tudi drugod po svetu obrati dogajali v zadnjih nekaj dneh v tolikšnem obsegu.
Kako komentirate razhajanja med zadnjimi napovedmi raziskav javnega mnenja pred volitvami in volivnim rezultatom? Je bila metodologija napačna ali se je v zadnjih dneh zares kaj prelomnega zgodilo?
Mislim, da anketam ni česa očitati. Zadele so osnovni trend. Številke, ki smo jih spremljali, so bile v tistem trenutku realne. Ko pa se je volivec znašel sam v volivni kabini v zadnjih trenutkih, pa je odgovarjal predvsem na vprašanje "Ali Janez Janša ali ne?". In odgovor je bil sorazmerno jasen. Če bi se kampanja odvijala tako kot se je začela po tisti znameniti procesiji na magistrat, mislim, da bi bil rezultat drugačen. Ampak - kot rečeno - vstop Državljenske liste Gregorja Viranta (DLGV) je ta dvoboj postavil v senco. Mislim, da se volivci niso več pretirano veliko spraševali o osebnosti gospoda Jankovića, ampak samo še o tem ali želijo glasovati za Janšo ali ne.
Tako je: tekme se pač dogajajo na določen dan. Vse tekme - športne in politične. Mislim, da se bomo morali navaditi na to, da bodo volilni izidi v prihodnje samo še bolj tesni. Da se bodo politične tekme, volitve odločale v zadnjih dneh. Tako kot se vsaj polovica košarkarskih tekem odloča v zadnji minuti. In na začetku zadnje minute imaš približno 50% možnosti, da napoveš zmnagovalca, nič več. Ker so razlike tako majhne, da tisti koš, dva ali trije niso dovolj resen pokazatelj, da bi lahko določili končnega zmagovalca. In če premislimo o tem, kaj se je zgodilo novega v tem času, ko se je obrat zgodil ... Jaz sem zaznal predvsem to, da se je preverjanje moralne integritete glede premoženjskih vprašanj dotaknilo tudi Janše. Janša je bil dotlej iz tega izvzet, afera je okužila vse druge razen njega. In to je bil sprožilec, ki je nakazal nek nov trend. V dnevu premisleka pa se je na to naložilo še vprašanje - kateri izmed dveh kandidatov je primeren mandatar za Slovenijo v naslednjem obdobju. In ljudje so se odločili - morda niti ne toliko, da je to Janković, ampak da to ni Janša.
Tako Janković kot Virant sta v parlament vstopila z novo-ustanovljenima strankama. Vidite v tej novosti priložnost za novo, neobremenjeno politiko, ali se bolj bojite težav in zapletov, ki jih bodo morali v obeh strankah premostiti preden bodo vzpostavili neko "strankarsko infrastrukturo" delovanja?
Mislim, da pri teh dveh strankah ne gre za neka dolgoročna projekta. Sploh pri DLGV. Mislim, da je na nek način, sploh glede na svoje vzpone od začetka, odigrala podobno vlogo kot na prejšnjih volitvah Zares. Torej neka modna stranka. In zna biti njena usoda podobna Zaresovi danes. Kar pa se tiče Pozitivne Slovenije (PS), pa je tudi lista, ki je bila ustanovljena za ene volitve in ne vem, če bo lahko zaživela kot stranka, ki bi dalj časa obstajala na političnem prizorišču. Še posebej zato ne, ker so SD že naredili prve korake k neki renesansi.
Obe stranki, ki sta tako uspeli, sta dosegli velik uspeh. Tudi NSi je dosegla uspeh, da se je ponovno prebila. Za Jankovićev dosežek pa bi bilo še sijajen uspeh premalo reči. To kar je storil, opisujejo Cezarjeve besede - prišel, videl, zmagal. Celotna parlamentarna prenova, ki smo ji priča,izkazuje nekega na papirju neverjetnega reformnega duha volivnega telesa. To se morda izkaže za nekoliko bolj umirjeno realnost, ko ugotovimo, da sta ti dve imeni vendarle nekoliko uveljavljeni v javnosti. Je pa to priložnost za ustvarjanje neke politike, ki bo usmerjena bolj v prihodnost. Kot je bila tudi kampanja izrazito usmerjena v prihodnost. Prva v samostojni Sloveniji, kjer je bilo praktično prepovedano načenjati teme, ki so bile nekajkrat doslej odločilne v predvolilni kampanji - teme o medvojnem in povojnem obdobju. Prepričan sem, da bodo ljudje, ki so prišli v parlament ta duh nekako nadaljevali.
Kako na drugi strani komentirate izpad treh doslej parlamentarnih strank, ki tokrat, kot vse kaže parlamentarnega praga niso uspele prestopiti? Kaj bodo počele naslednja štiri leta in ali jih lahko pričakujemo na naslednjih volitvah? Kaj ostaja za njimi?
Na naslednjih volitvah se bosta zagotovo znaši SNS in LDS. LDS in Zares sta bili praktično ukinjeni tisti trenutek, ko je bila ustanovljena PS, ker je najprej posegla v njuno volivno telo. Enako so tudi volivci, ki so naklonjeni bolj populističnim rešitvam, na nek način boljšega Jelinčiča prepoznali v Jankoviću. In PS je tudi pometla SNS. Zna biti, da bo potem, če se bo PS sčasoma razgradila, spet nastala potreba po kaki od teh strank. Ampak njihova usoda je negotova. Do takrat bomo v vsakdanjem političnem življenju verjetno od časa do časa videli SNS in LDS. Najbolj se mi zdi, da je glede tega problematičen Zares.
Prav mogoče je, da smo s to volivno izbiro poslali v zgodovino pomemben del slovenske tranzicijske politične identitete. Dve stranki dedinji Drnovškove LDS se nista prebili v parlament in to nakazuje možnost, da bosta tudi izginili s prizorišča. Glasovi levega trojčka so se tokrat prečrpali večinoma k Janokovićevi listi, kar kaže med drugim na neko veliko pragmatičnost Slovencev, ki so pripravljeni voliti stranke kot neko orodje, kjer ne gre za zvestobo imenu, niti voditelju. Če sta stranki morda izgubljeni, pa upam, da nisem edini, ki upa, da liberalno-demokratske vrednote, ki so del zgodovinskega izročila LDS, ne bodo izgubile državljanske pravice v Državnem zboru. In upam, da bodo tisti politiki, zgodovinske figure osamosvajanja, ostali dejavni v slovenskem prostoru. Upam, da njihov odhod iz parlamenta ne bo pomenil tudi odhod iz javnega prostora. Ne glede na politično težo so njihova mnenja zagotovo relevantna.
Kako pa vidite možnosti za sestavo koalicije? Bo sestaviti vlado zares tako težavno kot je bilo slišati v predvolivnih razpravah?
Volivci so na dveh točkah dali zelo jasen odgovor. Na nek način smo se cel teden spraševali, ali bo, glede na to, da bo SDS močno zmagala, tudi dovolj za čisto desno-sredinsko koalicijo. Danes je odgovor popolnoma drugačen. Torej, imamo relativno prepričljivega relativnega zmagovalca in imamo tudi velike možnosti zanj za sestavo koalicije. Na eni strani je možna čista levo-sredinska koalicija, ki bi sicer imela po doslej znanih podatkih samo 46 sedežev, po drugi strani pa mislim, da pretiranega moralnega mačka ob vstopu v koalicijo ne bi imela niti Državljanska lista niti SLS, če bi se mandatar odločil posnemati Janeza Drnovška in ustvariti neko mešano koalicijo. DeSUS je po mojem mnenju prvi partner PS, ki pa ni nujno, da ga bo mandatar vzel v vlado. Zdi se mi, da je glede na velik skupni prerez volivne baze najbolj naravni partner in sem glede na ta prerez baze volivcev pričakoval, da bo DeSUS na račun PS dobil celo manj glasov. Mislim, da mandatar ne bi smel imeti prevelikih težav s sestavo koalicije.
Mislim, da ta presenetljivi rezultat, ki smo ga dobili, ne daje nobenih lažjih odgovorov v zvezi s povolilno koalicijo od tistega rezultata, ki se je napovedoval do nekaj dni pred volitvami. Koalicijo bo težavno sestaviti. Zdi se mi, da je povsem jasno, da jo bodo morale sestaviti več kot tri stranke, če želimo, da bo ta koalicija trdna. Tako niti teoretično ni več mogoča neka leva koalicija. Tudi če k levici prištejemo DeSUS, smo pridobili zelo tanko večino, kar je v resnici nekoliko premalo. To pa tako skorjada predpostavlja neko tranzverzalno koalicijo, ki bi jo lahko skorajda poimenovali mini-koalicija nacionalne enotnosti. Kar pa v resnici pozdravljam. Ker mislim, da je le tako mogoče doseči dva glavna cilja pred nami. Politično stabilnost, ki ni zgolj stabilnost vlade, in reformno prodornost, cilja, ki sta težko dosegljiva že vsak zase, kaj šele skupaj.
Janez Janša, ki je svojemu nasprotniku sicer že čestital za zmago na volitvah, je skoraj v isti sapi že omenil tudi možnost novih predčasnih volitev in izrazil mnenje, da je možnost trdne koalicije v taki sestavi parlamenta zelo majhna. Komentar?
Janševa napoved predčasnih volitev je verjetno bolj povolilni manever poraženca. Mislim, da bo ta koalicija bolj stabilna, kot je bila koalicija Boruta Pahorja, tudi če bo v njej SLS ali pa DLGV. To pa preprosto zato, ker za razliko od prejšnje koalicije, v kateri je bil Borut Pahor vseskozi premier na prepih in ga nihče ni jemal resno kot voditelja ampak je bil za vse nek zasilni izhod, je danes dobil Zoran Janković trden mandat in so ga stare sile eminence levice podprle z obema rokama, česar Pahorja niso. In Pahor tudi ni imel prave podpore v svoji stranki. Janković mislim, da lahko tu računa na skorajda vojaško poslušnost v svoji stranki. Verjetnost predčasnega razpada koalicije je s tem manjša.
V vsakem primeru je bilo jasno že vnaprej, da bomo imeli eno od dveh največjih strank v opoziciji. In na nek način je to za Slovenijo dobro. Če imamo v opoziciji pomembno in močno stranko, bo ta lahko avtoritativno dvignila glas, če bodo stvari kakorkoli zavožene. Možnost predčasnih volitev je v zraku. Nestabilnost je v tem nestabilnem času pravilo in stabilnost je izjema. To ne velja le za Slovenijo, ampak za vse evropske države in za Unijo kot tako. Največja nevarnost pa sploh ni nevarnost predčasnih volitev. Po mojem mnenju je večja nevarnost ta, da dobimo sicer stabilno a ne dovolj reformno naravnano vlado.

Po včerajšnjih prvih predčasnih volitvah v samostojni Sloveniji smo se na MMC-ju pogovarjali s političnima analitikoma in ju vprašali za njun komentar izidov. Aleš Maver predava na Filozofski fakulteti v Mariboru, Igor Pribac pa je profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovarjali smo se o razlogih za razvrstitev strank na samem vrhu, pa tudi o spremembah v sestavi Državnega zbora, usodi strank, ki po prejšnjem mandatu praga tokrat niso prestopile in o pričakovanjih glede prihodnje koalicije.

Za začetek glede na nenapovedan izid volitev najbolj očitno vprašanje. Ste nad izidi presenečeni?

Maver: Po svoje to je presenečenje, ni pa popolno presenečenje. Glede na izkušnje zadnjih volitev, pa tudi glede na zadnja merjenja, sem pričakoval, da je možna koncentracija volivcev na levici. Tisto, kar me je presenetilo, je bil nizek rezultat SDS-a. Po drugi strani pa je logična posledica razvoja predvolilne kampanje, ki se ni razvijala v to smer, kot je na začetku kazalo - da bo namreč potekala v znamenju dvoboja med dvema glavnima konkurentoma za premierski položaj, med Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem. Po vstopu Gregorja Viranta v kampanjo se je ta dvoboj nekoliko zabrisal. In se potem v zadnjih štirinajstih dneh praktično spremenil v referendum o Janezu Janši. In volivci v volilni kabini so se očitno spraševali, ali si želijo Janeza Janša za predsednika vlade.

Pribac: Sem in nisem presenečen. Sem, ker nisem verjel, da bo obrat tolikšen, sem pa verjel v to, da se je nakazoval trend upadanja glasov Janezu Janši. Precej jasen trend. Malo manj jasno se je nakazoval trend, da bi se ti glasovi pretakali k Zoranu Jankoviću. To je pokazala Mladinina raziskava, ki je tudi tokrat, kot kaže, natančno ujela obrat v razmišljanju volivcev. Ja in ne torej. Obrat je nenavadno velik. Ni mi znano, da bi se tudi drugod po svetu obrati dogajali v zadnjih nekaj dneh v tolikšnem obsegu.

Kako komentirate razhajanja med zadnjimi napovedmi raziskav javnega mnenja pred volitvami in volilnim rezultatom? Je bila metodologija napačna ali se je v zadnjih dneh zares kaj prelomnega zgodilo?

Maver: Mislim, da anketam ni česa očitati. Zadele so osnovni trend. Številke, ki smo jih spremljali, so bile v tistem trenutku realne. Ko pa se je volivec znašel sam v volilni kabini v zadnjih trenutkih, pa je odgovarjal predvsem na vprašanje "Ali Janez Janša ali ne?". In odgovor je bil sorazmerno jasen. Če bi se kampanja odvijala tako, kot se je začela po tisti znameniti procesiji na magistrat, mislim, da bi bil rezultat drugačen. Ampak - kot rečeno - vstop Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) je ta dvoboj postavil v senco. Mislim, da se volivci niso več pretirano veliko spraševali o osebnosti gospoda Jankovića, ampak samo še o tem, ali želijo glasovati za Janšo ali ne.

Pribac: Tako je: tekme se pač dogajajo na določen dan. Vse tekme - športne in politične. Mislim, da se bomo morali navaditi na to, da bodo volilni izidi v prihodnje samo še bolj tesni. Da se bodo politične tekme, volitve odločale v zadnjih dneh. Tako kot se vsaj polovica košarkarskih tekem odloča v zadnji minuti. In na začetku zadnje minute imaš približno 50 odstotkov možnosti, da napoveš zmagovalca, nič več. Ker so razlike tako majhne, da tisti koš, dva ali trije niso dovolj resen pokazatelj, da bi lahko določili končnega zmagovalca. In če premislimo o tem, kaj se je zgodilo novega v tem času, ko se je obrat zgodil ... Jaz sem zaznal predvsem to, da se je preverjanje moralne integritete glede premoženjskih vprašanj dotaknilo tudi Janše. Janša je bil dotlej iz tega izvzet, afera je okužila vse druge razen njega. In to je bil sprožilec, ki je nakazal nek nov trend. V dnevu premisleka pa se je na to naložilo še vprašanje - kateri izmed dveh kandidatov je primeren mandatar za Slovenijo v naslednjem obdobju. In ljudje so se odločili - morda niti ne toliko, da je to Janković, ampak da to ni Janša.

Tako Janković kot Virant sta v parlament vstopila z novoustanovljenima strankama. Vidite v tej novosti priložnost za novo, neobremenjeno politiko, ali se bolj bojite težav in zapletov, ki jih bodo morali v obeh strankah premostiti, preden bodo vzpostavili neko "strankarsko infrastrukturo" delovanja?

Maver: Mislim, da pri teh dveh strankah ne gre za neka dolgoročna projekta. Sploh pri DLGV. Mislim, da je na nek način, sploh glede na svoje vzpone od začetka, odigrala podobno vlogo kot na prejšnjih volitvah Zares. Torej neka modna stranka. In zna biti njena usoda podobna Zaresovi danes. Kar pa se tiče Pozitivne Slovenije (PS), pa je tudi lista, ki je bila ustanovljena za ene volitve, in ne vem, če bo lahko zaživela kot stranka, ki bi dalj časa obstajala na političnem prizorišču. Še posebej zato ne, ker so v SD-ju že naredili prve korake k neki renesansi.

Pribac: Obe stranki, ki sta tako uspeli, sta dosegli velik uspeh. Tudi NSi je dosegel uspeh, da se je ponovno prebil. Za Jankovićev dosežek pa bi bilo še sijajen uspeh premalo reči. To, kar je storil, opisujejo Cezarjeve besede - prišel, videl, zmagal. Celotna parlamentarna prenova, ki smo ji priča, izkazuje nek na papirju neverjetno reformni duh volilnega telesa. To se morda izkaže za nekoliko bolj umirjeno realnost, ko ugotovimo, da sta ti dve imeni vendarle nekoliko uveljavljeni v javnosti. Je pa to priložnost za ustvarjanje neke politike, ki bo usmerjena bolj v prihodnost. Kot je bila tudi kampanja izrazito usmerjena v prihodnost. Prva v samostojni Sloveniji, kjer je bilo praktično prepovedano načenjati teme, ki so bile nekajkrat doslej odločilne v predvolilni kampanji - teme o medvojnem in povojnem obdobju. Prepričan sem, da bodo ljudje, ki so prišli v parlament, ta duh nekako nadaljevali.

Kako na drugi strani komentirate izpad treh doslej parlamentarnih strank, ki tokrat, kot vse kaže, parlamentarnega praga niso prestopile? Kaj bodo počele naslednja štiri leta in ali jih lahko pričakujemo na naslednjih volitvah? Kaj ostaja za njimi?

Maver: Na naslednjih volitvah se bosta zagotovo znašla SNS in LDS. LDS in Zares sta bila praktično ukinjena tisti trenutek, ko je bil ustanovljen PS, ker je najprej posegel v njuno volilno telo. Enako so tudi volilci, ki so naklonjeni bolj populističnim rešitvam, na nek način boljšega Jelinčiča prepoznali v Jankoviću. In PS je tudi pometel z SNS-om. Zna biti, da bo potem, če se bo PS sčasoma razgradil, spet nastala potreba po kateri od teh strank. Ampak njihova usoda je negotova. Do takrat bomo v vsakdanjem političnem življenju verjetno od časa do časa videli SNS in LDS. Najbolj se mi zdi, da je glede tega problematičen Zares.

Pribac: Prav mogoče je, da smo s to volilno izbiro poslali v zgodovino pomemben del slovenske tranzicijske politične identitete. Dve stranki dedinji Drnovškovega LDS-a se nista prebili v parlament in to nakazuje možnost, da bosta tudi izginili s prizorišča. Glasovi levega trojčka so se tokrat prečrpali večinoma k Janokovićevi listi, kar kaže med drugim na neko veliko pragmatičnost Slovencev, ki so pripravljeni voliti stranke kot neko orodje, kjer ne gre za zvestobo imenu, niti voditelju. Če sta stranki morda izgubljeni, pa upam (in upam, da nisem edini, ki upa), da liberalno-demokratske vrednote, ki so del zgodovinskega izročila LDS, ne bodo izgubile državljanske pravice v Državnem zboru. In upam, da bodo tisti politiki, zgodovinske figure osamosvajanja, ostali dejavni v slovenskem prostoru. Upam, da njihov odhod iz parlamenta ne bo pomenil tudi odhoda iz javnega prostora. Ne glede na politično težo so njihova mnenja zagotovo relevantna.

Kako pa vidite možnosti za sestavo koalicije? Bo sestaviti vlado zares tako težavno, kot je bilo slišati v predvolilnih razpravah?

Maver: Volilci so na dveh točkah dali zelo jasen odgovor. Na nek način smo se ves teden spraševali, ali bo, glede na to, da bo SDS močno zmagal, tudi dovolj za čisto desno-sredinsko koalicijo. Danes je odgovor popolnoma drugačen. Torej, imamo razmeroma prepričljivega relativnega zmagovalca in imamo tudi velike možnosti zanj za sestavo koalicije. Na eni strani je možna čista levo-sredinska koalicija, ki bi sicer imela po doslej znanih podatkih samo 46 sedežev, po drugi strani pa mislim, da pretiranega moralnega mačka ob vstopu v koalicijo ne bi imela niti Državljanska lista niti SLS, če bi se mandatar odločil posnemati Janeza Drnovška in ustvariti neko mešano koalicijo. DeSUS je po mojem mnenju prvi partner PS, ki pa ni nujno, da ga bo mandatar vzel v vlado. Zdi se mi, da je glede na velik skupni prerez volivne baze najbolj naravni partner in sem glede na ta prerez baze volivcev pričakoval, da bo DeSUS na račun PS-ja dobil celo manj glasov. Mislim, da mandatar ne bi smel imeti prevelikih težav s sestavo koalicije.

Pribac: Mislim, da ta presenetljivi rezultat, ki smo ga dobili, ne daje nobenih lažjih odgovorov v zvezi s povolilno koalicijo od tistega rezultata, ki se je napovedoval do nekaj dni pred volitvami. Koalicijo bo težavno sestaviti. Zdi se mi, da je povsem jasno, da jo bodo morale sestaviti več kot tri stranke, če želimo, da bo ta koalicija trdna. Tako niti teoretično ni več mogoča neka leva koalicija. Tudi če k levici prištejemo DeSUS, smo pridobili zelo tanko večino, kar je v resnici nekoliko premalo. To pa tako skorajda predpostavlja neko transverzalno koalicijo, ki bi jo lahko skorajda poimenovali mini-koalicija nacionalne enotnosti. Kar pa v resnici pozdravljam. Ker mislim, da je le tako mogoče doseči dva glavna cilja pred nami. Politično stabilnost, ki ni zgolj stabilnost vlade, in reformno prodornost, cilja, ki sta težko dosegljiva že vsak zase, kaj šele skupaj.

Janez Janša, ki je svojemu nasprotniku sicer že čestital za zmago na volitvah, je skoraj v isti sapi že omenil tudi možnost novih predčasnih volitev in izrazil mnenje, da je možnost trdne koalicije v taki sestavi parlamenta zelo majhna. Komentar?

Maver: Janševa napoved predčasnih volitev je verjetno bolj povolilni manever poraženca. Mislim, da bo ta koalicija bolj stabilna, kot je bila koalicija Boruta Pahorja, tudi če bo v njej SLS ali pa DLGV. To pa preprosto zato, ker za razliko od prejšnje koalicije, v kateri je bil Borut Pahor vseskozi premier na prepihu in ga nihče ni jemal resno kot voditelja, ampak je bil za vse nek zasilni izhod, je danes dobil Zoran Janković trden mandat in so ga stare sile eminence levice podprle z obema rokama, medtem ko Pahorja niso. In Pahor tudi ni imel prave podpore v svoji stranki. Janković, mislim, lahko tu računa na skorajda vojaško poslušnost v svoji stranki. Verjetnost predčasnega razpada koalicije je s tem manjša.

Pribac: V vsakem primeru je bilo jasno že vnaprej, da bomo imeli eno od dveh največjih strank v opoziciji. In na nek način je to za Slovenijo dobro. Če imamo v opoziciji pomembno in močno stranko, bo ta lahko avtoritativno dvignila glas, če bodo stvari kakorkoli zavožene. Možnost predčasnih volitev je v zraku. Nestabilnost je v tem nestabilnem času pravilo in stabilnost je izjema. To ne velja le za Slovenijo, ampak za vse evropske države in za Unijo kot tako. Največja nevarnost pa sploh ni nevarnost predčasnih volitev. Po mojem mnenju je večja nevarnost ta, da dobimo sicer stabilno, a ne dovolj reformno naravnano vlado.

Maver, o razlogih za uspeh DeSUS-a kljub temu, da se njihova volilna baza precej prekriva z Jankovićevo

Janković in Virant sta večji garant kot Janša, da bomo iskali rešitve za prihodnost.

Pribac, o morebitnih večjih spremembah v delu DZ-ja