Za drobne in specifične teme v tokratni kampanji ni bilo prostora, opozarja Kline. Foto: RTV SLO
Za drobne in specifične teme v tokratni kampanji ni bilo prostora, opozarja Kline. Foto: RTV SLO

Potem se je več kot dva tedna skoraj vse vrtelo okoli ene same teme – korupcije. Tej temi osebno ne pripisujem značilnosti negativne kampanje, ker je bila izgnana iz parlamenta in skorajda tudi povsem izpred oči javnosti, sočasno pa je temeljnega pomena za nadaljni razvoj demokracije v Sloveniji.

Miro Kline
NSi se je po besedah Klineta s težavami spopadal že daljši čas. Foto: MMC RTV SLO
Karl Erjavec
K uspehu DeSUS-a so precej pripomogle obljube o novih višinah pokojnin. Foto: MMC RTV SLO
Kampanja Zaresa je bila po besedah Klineta najbolj kreativna. Foto: MMC RTV SLO
O legitimnosti ali nelegitimnosti volitev je še prezgodaj govoriti, meni Kline. Foto: EPA
Afera patria je povzročila preobrat v kampanji. Foto: MMC RTV SLO

V zvezi s tem so nas zanimale predvsem značilnosti kampanje, legitimnost volitev in razlogi za slab uspeh nekaterih strank.

Zakaj po vašem mnenju nobena izmed neparlamentarnih strank ni dosegla vidnega uspeha? Kaj bi morale storiti za odločnejši preboj oz. zakaj je SMS-u in DeSUS-u pred leti uspelo? Kakšna je bila pri tem vloga medijev?

Volilna kampanja je dejansko potekala tako, da so v njej zares aktivno sodelovale zgolj tri stranke. Vse preostale so bile potisnjene v drugi ali celo tretji plan. Zaradi tega so bile bolj ali manj preslišane, so le statirale najglasnejšim in najmočnejšim. Tako ni bilo skoraj nobene možnosti za izstopanje z drobnimi in specifičnimi temami, ki jih praviloma prinašajo v kampanjo predvsem neparlamentarne stranke. Mediji so zgolj zrcalili takšno dogajanje in vplivali na volivce, skladno z ustvarjeno in v njih prikazano agendo.

NSi je iz parlamenta izpadel, KDS pa tudi ni dosegla ničesar, tako da imamo parlament brez ene krščansko-demokratske stranke. Kam so se umaknili pripadniki oziroma volivci te opcije in zakaj (glede na to, da je rezultat SDS-a dejansko isti)? Pod katerimi pogoji je mogoča vnovična resna vzpostavitev te opcije?

NSi se je srečeval s težavami že nekaj let, izraziteje pa vse od volitev leta 2004, ko se je del njegovih volivcev na ukaz z vrha stranke »žrtvoval« za zmago stranke SDS. Tega so se zavedali vsi v stranki. Razlika je bila le v tem, da so eni o tem govorili na glas, drugi pa so bili tiho ali celo tiščali glavo v pesek. Velik del teh volivcev je najverjetneje ostal pri zmagovalcih prejšnjih volitev, zato je letošnji rezeultat SDS-a enak tistemu pred štirimi leti. KDS je bil operativen premalo časa, zato ni mogel nadoknaditi tako velike izgube in pridobiti veliko novih članov, ker so jo znotraj kroga tako nazorsko usmerjenih volivcev nemudoma proglasili za konkurenta ali celo trojanskega konja. O tem, kako naprej v nove čase, imajo v NSi-ju kar nekaj papirjev, ki pa jih doslej niso nikoli dovolj resno upoštevali. Sedaj imajo še dober vzgled uspešne prenove na levici, tisto kar se je in se bo še dogajalo okoli stranke LDS in iz nje nastalih novih strank.

Zakaj pa menite, da je DeSUS dosegel tako visok rezultat, še posebej glede na to, da predsednik stranke ni prišel niti v parlament?

Na visok rezultat stranke DeSUS na tokratnih parlamentarnih volitvah sta zagotovo vplivala predvsem dva temeljna vzroka. Prvega predstavlja dejstvo, da stranka nagovarja izredno številčno in sočasno zelo ozko opredeljeno interesno skupino volivcev – upokojence. Drugi vzrok pa predstavlja populistična predvolilna obljuba predsednika Erjavca, da se stranka bori za pokojnine na ravni 1.000 evrov. Kljub temu pa je več kot očitno plačal tako kot večina drugih ministrov prejšnje vlade visoko ceno za njeno slabo opravljeno delo v očeh volivcev. Zdi se, da so volivci iz vrst DeSUS-a pripisali obljubo o denarju stranki, neuspehe vlade in afero Patria pa ministru Erjavcu osebno.

Katera kampanja pa se vam je sicer zdela najboljša in zakaj? Katera najslabša?

Nobena ni zares izrazito tako zelo izstopala, da bi zanjo lahko trdil, da je najboljša. Pri vsaki sem hitro našel več kot tri večje slabosti. SDS-ova kampanja je bila zagotovo najbolje načrtovana, celovita in podprta z zares visokim finančnim vložkom. Po drugi strani je bila najbolj všečna in kreativna kampanja Zaresa, čeprav je nagovarjala ozko, verjetno celo preozko skupino volivcev. Najslabša je bila zagotovo kampanja NSi-ja, ker je naredila začetniško napako v sporočilu, ki ga je zapisala kot »Prava zgodba o uspehu se šele piše...«.

Kakšna pa se vam je na sploh zdela kampanja? Nekateri so govorili o umazani kampanji, bi se strinjali s takšno trditvijo? Ali bi lahko naredili še kratko primerjavo s kampanjami vdrugih evropskih državah?

Vsekakor je bil potek celotnega predvolilnega dogajanja za slovenske razmere precej nenavaden ali vsaj neobičajen. Mesece pred uradnim začetkom volilne kampanje je še vedno vse potekalo po očitno dobro načrtovani agendi stranke SDS. Agende drugih so bile tako šibke ali nejasne, da jih ni bilo moč opaziti drugje kot v njihovih programskih dokumentih, najbolje dostopnih na spletu. Potem je nekega dne prišlo do nenadnega preobrata, ki ga je povzročila afera Patria. Potem se je več kot dva tedna skoraj vse vrtelo okoli ene same teme – korupcije. Tej temi osebno ne pripisujem značilnosti negativne kampanje, ker je bila izgnana iz parlamenta in skorajda tudi povsem izpred oči javnosti, sočasno pa je temeljnega pomena za nadaljni razvoj demokracije v Sloveniji. To je dober dokaz, da smo pri nas zaenkrat v razvoju demokracije še vedno sredi njenega pubertetniškega zorenja. Kljub vsemu lahko trdim, da se volilne kampanje približujejo tistim, ki so bile pred kratkim v Italiji in trenutno potekajo v Avstriji. Je pa vprašanje, ali je to zaradi velikih kulturnih razlik in števila strank sploh smiselno.

Kaj pa volitve? Ali so se vam zdele legitimne? Zakaj?

Za zdaj še nimamo uradnih rezultatov volitev in ne kakšnih resnih namigov o nepravilnostih. Torej tudi še ni pravega razloga za razmišljanje ali celo sklepanje o problemu legitimnosti tokratnih volitev. Res pa tesen rezultat tudi v športu zahteva dodaten, podrobnejši pogled na dogajanje - ogled posnetka »fotofiniša«. Predlagam, da počakamo do takrat, potem pa bomo z veseljem analizirali in premlevali tudi takšno temo.

Potem se je več kot dva tedna skoraj vse vrtelo okoli ene same teme – korupcije. Tej temi osebno ne pripisujem značilnosti negativne kampanje, ker je bila izgnana iz parlamenta in skorajda tudi povsem izpred oči javnosti, sočasno pa je temeljnega pomena za nadaljni razvoj demokracije v Sloveniji.

Miro Kline