Državna volilna komisija mora prešteti tudi glasove iz tujine in upoštevati odločitve tistih, ki so se prijavili za glasovanje po pošti. Foto: RTV SLO
Državna volilna komisija mora prešteti tudi glasove iz tujine in upoštevati odločitve tistih, ki so se prijavili za glasovanje po pošti. Foto: RTV SLO
Andrej Bajuk
Večina glasov slovenskih izseljencev je na volitvah leta 2004 pripadla NSi-ju, vendar na izid volitev ni vplivala. Andrej Bajuk je sicer po neuspehu glede na neuradne izide napovedal odstop z mesta predsednika stranke. Foto: MMC RTV SLO

Število volilnih upravičencev, ki živijo v tujini, se je z letošnjimi volitvami močno povečalo, saj so volilni imeniki posodobljeni. Največ volivcev iz diaspore, 12.282, živi zunaj Evrope, v Kanadi, Argentini, Avstraliji in ZDA.

Kakšen bo vpliv glasov iz tujine?
Do zdaj glasovi iz tujine niso bistveno vplivali na izid volitev v smislu doseganja volilnega praga ali razdelitve števila sedežev, so pa vplivali na njihovo razdelitev. Na državnozborskih volitvah leta 2004 so prav glasovi iz tujine iz parlamenta med drugim izrinili Antona Zakrajška (NSi) in na njegovo mesto postavili Jožeta Horvata (NSi).

Diaspora tradicionalno voli NSi
Prav NSi je do zdaj največ pridobil z glasovi iz tujine, saj je na prejšnjih državnozborskih volitvah, ko je od 9.500 upravičencev glasovalo 2.597 volivk in volivcev, dobil 40,8 odstotka glasov. Preostanek se je porazdelil med SDS (19 odstotkov), LDS (16,4 odstotka) in druge stranke.

Prav tako še niso prešeteti glasovi volivcev, ki so glasovali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Koliko upravičencev se pa se je prijavilo za glasovanje po pošti, je MMC povprašal Državno volilno komisijo. Odgovore še pričakujemo.