Žnidaršič v iztekajočem mandatu opravlja tudi funkcijo vodje poslanske skupine DeSUS-a. Foto: MMC RTV SLO
Žnidaršič v iztekajočem mandatu opravlja tudi funkcijo vodje poslanske skupine DeSUS-a. Foto: MMC RTV SLO
Vasja Klavora
Klavoro si bomo zapomnili tudi kot podpredsednika DZ-ja. Foto: RTV SLO
Ivan Jelen
Jelen jeseni ne bo več kandidiral v parlament. Foto: http://www.dz-rs.si/
Vili Rezman
Rezman se s politiko intenzivno ukvarja že deset let. Foto: MMC RTV SLO
DeSUS si bomo v mandatu 2004-2008 zapomnili tudi po grožnjah z odhodom v opozicijo. Foto: MMC RTV SLO
Dva izmed poslancev DeSUS-a sta zdravnika. Foto: RTV SLO

Poslance DeSUS-a si bomo v tem mandatu zapomnili predvsem po dejstvu, da so pri sprejemanju zakonov v DZ-ju pogosto predstavljali jeziček na tehtnici. Ves čas so, denimo, nasprotovali vojnim zakonom in prodaji oz. načinu prodaje državnega premoženja - če pri tem ne bi bili upoštevani, so bili pripravljeni zapustiti koalicijo.

Pod svoj največji dosežek štejejo parlamentarno potrditev njihovega predloga, po katerem se bodo pokojnine z rastjo plač usklajevale dvakrat na leto, in uvedbo draginjskega dodatka.

Nedavno je odmeval tudi razdor v poslanski skupini, ki je najprej napovedala, da bo glasovala proti pokrajinskemu referendumu, nato pa sta dva poslanca DeSUS-a ključno prispevala k njegovi poznejši izvedbi. Stranka je bila za to »nagrajena« s sprejemom draginjskega dodatka za upokojence.

Ivan Jelen
Kaj lahko povemo o poslancih DeSUS-a? Jelen je upokojeni rudarski tehnik. Sedemnajst let je opravljal delo nadzornika v jami, med svojim službovanjem pa opravljal tudi funkcijo predsednika delavskega sveta rudnika Velenje. Bil je še član nekaterih komisij.

Po upokojitvi je postal predsednik Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu. Na tem mestu je še danes. V občini Žalec je bil v preteklosti med drugim občinski svetnik iz vrst DeSUS-a. Zdaj je predsednik Društva upokojencev Žalec in predsednik žalske občinske organizacije DeSUS-a.

Zasebno življenje Jelena, namestnika vodje poslanske skupine DeSUS-a: ljubi planine in pohodništvo, je poročen, oče dveh otrok in dedek trem vnukom.

France Žnidaršič
Žnidaršič je po poklicu zdravnik - specializacijo iz splošne medicine je končal leta 1975. Leta 1995 je z raziskovalno nalogo s področja bolezni ožilja spodnjih okončin pridobil akademski naziv magistra medicinskih znanosti. Kot zdravnik splošne prakse je služboval v Zrečah pri Slovenskih Konjicah, nato v Sežani, od leta 1984 do leta 2001 pa neprekinjeno v Trebnjem.

Žnidaršič, ki zdaj vodi poslansko skupino stranke upokojencev, je bil poslanec že med letoma 1996 in 2000, pozneje je opravljal tudi delo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Član DeSUS-a je od leta 1996.

O njegovem zasebnem življenju je mogoče povedati, da je eden izmed osmih otrok kmeta in trgovke. Zgodnje otroštvo je z družino preživel v nemškem izgnanstvu (od 3. novembra 1941 do poletja 1945). Tik pred koncem vojne so Nemci usmrtili njegovega starejšega brata in očeta. Žnidaršič je poročen in je oče treh otrok.

Vasja Klavora
Tudi Klavora je po poklicu zdravnik. Po študiju medicine je opravil specializacijo na področju kirurgije, z magistrskim delom pa si je pridobil naziv specialista akademske stopnje. Področje njegove subspecializacije je bila abdominalna kirurgija, dodatno izpopolnjevanje pa je opravljal v tujini. Leta 1987 je pridobil naziv primarij.

Njegov drugi dom je med službovanjem postala šempetrska bolnišnica. Tam je vodil oddelek za abdominalno kirurgijo in bil predstojnik kirurške službe. Pozneje je bil vodja zdravnikov bolnišnice, v. d. direktorja in svetovalec direktorja bolnišnice. Med skupno državo je opravljal funkcijo predsednika Slovenskega zdravniškega društva, pozneje pa predsednika Združenja jugoslovanskih zdravnikov. Bil je predsednik Skupščine zdravstvenih zavodov Slovenije in član odbora za investicije pri ministrstvu za zdravje.

Klavora, ki ga v tem mandatu poznamo tudi kot podpredsednika parlamenta, je srečno poročen. V zakonu so se mu rodili trije otroci, ima tudi šest vnukov. Kot pravi, je zaljubljen v Posočje. Tudi zato v prostem času že leta proučuje zgodovino tega področja, plod tega dela pa so štiri knjige in veliko člankov. Za svoje humanitarno delo je prejel nagrado Mestne občine Nova Gorica, od leta 2004 pa je častni član Občine Bovec. Je tudi navdušen gornik, amaterski fotograf in motorni letalec.

Vili Rezman
Rezman je svojo poklicno pot začel kot delavec v Tovarni dušika Ruše. Tu je kot mladinski funkcionar napravil tudi prve politične korake. Pozneje se je v Ljubljani vpisal na študij, po koncu študija pa opravljal poklic profesorja na srednji šoli. Nekaj časa je bil zaposlen tudi kot vodja proizvodnje nekdaj ene večjih zasebnih lesnopredelovalnih obratovalnic. V osemdesetih letih je bil programski vodja Medobčinskega študijskega središča za Podravje, pozneje tudi solastnik Agencije za razvoj Maribora, ARAM d. o. o.

Intenzivneje se je s političnim delom začel ukvarjati pred desetimi leti, ko je postal član izvršnega sveta občine Ruše in njegov p. p. oz. načelnik oddelka za družbene dejavnosti. To ga je pripeljalo do županskega mesta v Rušah.

Ves čas je dejaven v različnih društvih. Pred skoraj dvema desetletjema je začel delati na področju naravovarstva in ekologije. Še danes je dejaven urednik in založnik, v mlajših letih pa je bil tudi dejaven športnik in glasbenik. Rojen je bil v delavski družini, je poročen in oče dveh sinov.