Poslance v državni zbor volimo po posebni različici proporcionalnega volilnega sistema, razen dveh poslancev narodnosti, ki jih predstavniki manjšin volijo po večinskem volilnem sistemu.

Slovenski volilni sistem je po besedah politologa Igorja Lukšiča sporazum, saj je sistem v osnovi proporcionalen, kar pomeni, da stranke dobijo toliko mandatov, kolikor je velik njihov delež glasov na volitvah. Ima pa tudi elemente večinskega sistema, tako da so volivci razdeljeni v 88 volilnih okrajev, v katerih glasujejo za posamezne kandidate. Volilni okraji so združeni v osem volilnih enot, z liste kandidatov pa so izvoljeni tisti, ki imajo največji delež glasov v skupnem številu glasov v volilni enoti, v kateri nastopijo.

V vsaki volilni enoti je izvoljenih 11 poslancev, kar pa ne pomeni, da bo svojega poslanca dobil tudi vsak od 11 volilnih okrajev v enoti. Kandidati iste stranke tako tekmujejo tudi med seboj, kar daje po Lukšičevih besedah volitvam veliko mero nepredvidljivosti.

Volilni prag
Značilnost slovenskega volilnega sistema je tudi 4-odstoten volilni prag, kar pomeni, da mora stranka na volitvah dobiti določen odstotek glasov, da se lahko uvrsti med stranke, ki bodo svoje kandidate poslale za poslanske klopi. Če te odstotke spremenimo v poslanske sedeže, ugotovimo, da ima stranka lahko v slovenskem parlamentu najmanj 4 poslance.

Kako glasove razdelijo med stranke?
V volilnih enotah bodo neposredne mandate razdelili samo tistim kandidatnim listam, ki bodo prestopile 4-odstotni volilni prag. Delitev glasov izvedejo po Droopovem in d'Hondtovem sistemu. To pomeni, da število poslancev posamezne stranke dobijo tako, da število vseh glasov, ki so bili oddani v volilni enoti, delijo s številom kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni v tej enoti, plus ena. Nato pa število glasov, ki jih je sprejela stranka, delijo s to številko.

Seveda pa pri vsaki delitvi na koncu ostane nekaj nerazporejenih glasov, ker se deljenje s količniki ne izide. Takrat uporabijo d'Hondtov sistem in glasove razdelijo na ravni države. To pomeni, da se upoštevajo vsi glasovi, ki jih je dobila stranka oziroma njena lista v vsej Sloveniji. Narejen bo namreč izračun, koliko mandatov bi dobila stranka, če bi bila celotna država ena sama volilna enota. Razlika med neposredno dobljenimi mandati v volilnih enotah in številom mandatov, ki bi stranki pripadli v vsej državi, bo tako strankam naknadno razdeljena v drugem krogu delitve mandatov.

Manjšine volijo drugače
Za izvolitev poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti sta oblikovani dve posebni volilni enoti, za vsako manjšino po ena, ki ju sestavljajo samo pripadniki narodne manjšine. Izvoljen je kandidat ali kandidatka, ki dobi največje število glasov.